Pottenstein
Pottenstein | ||
|---|---|---|
Mesto | ||
 Grad Pottenstein | ||
| ||
  Pottenstein | ||
| Koordinati: 49°46′20″N 11°24′41″E / 49.77222°N 11.41139°E | ||
| država | Nemčija  | |
| Zvezna dežela | Bavarska | |
| okrožje | Bayreuth | |
| Površina | ||
| • Skupno | 73,24 km2 | |
| Nadm. višina | 368 m | |
| Prebivalstvo (31. december 2017 [1]) | ||
| • Skupno | 5.224 | |
| • Gostota | 71 preb./km2 | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| Omrežna skupina | 09243 | |
| Spletna stran | [www.pottenstein.de www.pottenstein.de] | |
Pottenstein je mesto v okrožju Bayreuth na Bavarskem v Nemčiji. Leži 23 km jugozahodno od Bayreutha in 26 km vzhodno od Forchheima.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Zgodovino Pottensteina lahko zasledimo v prvi pisni omembi leta 918. Leta 1323 je mesto dobilo mestne pravice. Mesto Pottenstein je bilo podrejeno knezoškofiji Bamberg. V mestnem požaru leta 1736 je bilo uničenih 60 hiš, poškodovana je bila mestna cerkev.
Od Reichsdeputationshauptschlussa iz leta 1803 dalje mesto pripadlo volilni kneževini Bavarski. V okviru upravnih reform v Bavarskem kraljestvu je bil Pottenstein, v skladu z Gemeindeediktom‘‘ iz leta 1818, določen za občino. Od 12. oktobra 1942 do 16. aprila 1945 je v vasi obstajalapodružnica koncentracijskega taborišča Flossenbürg[2], v katerem je bilo 746 zapornikov, ki so morali opravljati prisilno delo za SS-Karstwehr. Zaporniki so bili uporabljeni pri gradnji cest, morali so zgraditi majhen rezervoar kot Wasserübungsstrecke in odpreti bližnjo kraško jamo Teufelshöhle. Leta 1942/43 je SS ohranil tabor za usposabljanje približno 600 članov SS Karstwehr. Zaporniki so bili sprva v mladinskem hostlu v Marientalu, od pomladi 1943 v hlevu lastnika pivovarne Mager ("Mager barn") v Pottensteinu. Noben namig v vasi ne spominja na to. Druga svetovna vojna se je za Pottenstein končala 16. aprila 1945 z okupacijo ameriških vojakov po dnevu umika SS enot.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Mesto Pottenstein je na nadmorski višini med 350–614 m in ima skoraj 1500 prebivalcev (občina 5224) in je zdravilišče v Frankovski Švici. Umeščeno je v stiku dolin Püttlach, Weihersbach in Haselbrunn, obdanih z visokimi pečinami in ob vznožju 1000 let starega gradu, ki je igral pomembno vlogo v zgodovini mesta.
Del pobočij okrog Pottensteina je bil leta 1995 določen kot naravni rezervat Trockenhänge um Pottenstein v velikosti 51,87 ha. Vključuje dragocene rastlinske komplekse kamnitih, polsušnih in suhih travišč, toploljubnih robov, grmičevja in redkih gozdov.
Turistične znamenitosti[uredi | uredi kodo]
Sveta Elizabeta, vdova Ludvika IV. iz Turingije, je bila od 1228 do 1229 talka v svojem gradu. Po legendi so se jajca in svinjina v njeni košari, ko je bila ogrožena, spremenili v lepe vrtnice - lokalna prilagoditev slavnega Čudeža vrtnic. Od leta 2004 poteka označena peš pot po mestu, znana kot Elizabetina pot.
Trg s kipom svete Elizabete, katoliško cerkvijo, trgovinami, restavracijami in hoteli je osrednji del mesta. Sobe ponujajo večinoma v stanovanjskih območjih, v dolinah, ki vodijo iz središča mesta in v in nad pečinami, ki gledajo na mesto. Pomembni so: zdravstveni center z oddelkom za masažo / medicinsko terapijo za plavanje, postaja za bolezni dihal v Hudičevi jami (Teufelshöhle), objekt Kneipp, turistično informacijski center, park, zelenica, teniška igrišča, jezero Schöngrund s svojimi čolni na vesla in pedaline, sprahajalne poti in igrišče za golf. Za hojo je 450 km označenih poti. Tu so še:
- Hudičeva jama, 1,5 km dolga kapniška jama. Teufelshöhle je ena največjih in najbolj znanih jam v Nemčiji. Oktobra 1922 jo je odkril geolog in rudarski inženir Hans Brand v Hudičevih luknjah, ki so bile znane že dolgo časa in so bile odprte za obiskovalce za Binkošti 1931 v dveh stopnjah. Letno ima okoli 160.000 obiskovalcev.
- Muzej Frankovske Švice v okrožju Tüchersfeld
- Grajski muzej pri gradu Pottenstein
- 1000 let star grad Pottenstein je bil rezidenca svete Elizabete Turinške leta 1228
- Župnijska cerkev svetega Jerneja z rokoko dekoracijo (okoli 1775)
- Kunigundina cerkev ima oltar, na katerem je viden grad Pottenstein še z bivalno-obrambni grad
Pottenstein je leta 2006 prejel nagrado Nationales Geotop. [3]
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Mestna hiša v Pottensteinu -
Glavna ulica v Pottenstein -
Grad Pottenstein -
Yearly resolution of the Eternal Adoration (The Festival of Lights)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Bayerisches Landesamt für Statistik und Datenverarbeitung (in German). September 2018
- ↑ Christine O'Keefe. Concentration Camps
- ↑ Akademie der Geowissenschaften zu Hannover e.V.; Ernst-Rüdiger Look, Horst Quade (Hrsg.): Faszination Geologie. Die bedeutendsten Geotope Deutschlands. 2. überarbeitete Auflage. Schweizerbart, Stuttgart 2007, ISBN 978-3-510-65221-1.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
