Pojav Umova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pojav Umova (tudi zakon Umova) je v astronomiji zveza med albedom astronomskega telesa in stopnjo polarizacije svetlobe, ki se od njega odbija.[1] Pojav je leta 1905 odkril ruski fizik Nikolaj Aleksejevič Umov.[2] Lahko se ga opazuje za astronomska telesa, kot so na primer površine Lune in asteroidov, ter repi kometov. Predvidevajo, da bodo lahko zaznali takšen pojav tudi v plotoplanetarnih diskih.[1]

Stopnja linearne polarizacije svetlobe je določena kot:

kjer sta in svetlobni jakosti v pravokotni in vzporedni smeri na ravnino polarizatorja, poravnanim z ravnino odboja. Vrednosti za so enake nič za nepolarizirano svetlobo, in ±1 za linearno polarizirano svetlobo.

Zakon Umova pravi, da velja obratna zveza:

kjer je albedo telesa. Svetlejše je telo, manjšo polarizacijo povzroča. Zato zelo odbojna telesa odbijajo večinoma nepolarizirano svetlobo, slaboodbojna telesa pa odbijajo polarizirano svetlobo. Zakon velja le za velike fazne kote (kote med vpadno in odbito svetlobo).

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Umov, Nikolaj Aleksejevič (1905), »Chromatische depolarisation durch Lichtzerstreuung«, Physikalische Zeitschrift, 6: 674–676
  • Zverev, Alexander (8. avgust 2018). »The Umov Effect: Space dust clouds and the mysteries of the universe - FEFU scientists are developing a methodology to calculate the ratio of dust and gas in comas and tails of comets«. EurekAlert. Pridobljeno 8. avgusta 2018.