Pogovor:Izparilna toplota

'Kondenzacijska toplota'

Angleži pri utekočinjenju uporabljajo tudi izraz »heat of condensation«. Ta izraz - kondenzacijska toplota sem uporabil v članku o tropskem ciklonu, sumim pa, da tega izraza mi ne uporabljamo. Kot je lepo zapisano: pri utekočinjenju plin v tem faznem prehodu odda izparilno toploto. Enako sicer povedo Angleži, s tem, da to toploto pač imenujejo drugače. Ali lahko uporabljamo ta izraz ali absolutno ne? Primož, mogoče vprašanje zate. Tudi Strnad pravi v Atlasu klasične in moderne fizike, str. 135 podobno: »Pri utekočinjanju kilograma do vrelišča ohlajene pare pri konstantnem tlaku odda para (specifično) izparilno toploto q_i«. Podobno pravi seveda tudi v učbeniku Fizika 1. del na str. 206. --xJaM (p) 23:54, 14 sep 2004 (CEST)

Po mojih izkušnjah slovenska fizikalna literatura pozna samo talilno in izparilno toploto, »strdilne« oziroma »zmrzalne« ter »kondenzacijske« pa ne. Te tradicije se verjetno držijo tudi meteorologi, druge znanosti, ki imajo tudi opravka s temi pojmi (kemija, strojništvo) pa so povsem lahko razvile tudi svojo terminologijo. --Peterlin 09:25, 15 sep 2004 (CEST)

Izparilna toplota vode pri 100 °C (vrelišče) in normalnem zračnem tlaku 1,01325 Pa je 2256,9 kJ/kg. Izparilna toplota kapljevine pri temperaturi T' je (Strnad, Fizika 1. del, str. 218):

$q_{i}(T')=q_{i}(T)-(c_{p\mathrm {K} }-c_{p\mathrm {P} })(T-T')\;\,$

Specifična toplota vodne pare pri konstantnem tlaku je 1,88370 kJ/kgK in je:

$q_{i}(\mathrm {0^{\circ }C} )=q_{i}(\mathrm {100^{\circ }C} )-(4,186-1,88370)(-100)=2487\;\mathrm {kJ/kg} \;\,.$

Strojniki npr. tej količini rečejo »uparjalna toplota« vode in jo označijo s črko r. Izparilna in uparjalna sta v tem pomenu sopomenki. S količino r računajo v Clausius-Clapeyronovi enačbi, oziroma v Clapeyronovi enačbi, kot ji pravijo. --xJaM (p) 23:20, 16 sep 2004 (CEST)

Se izraz uparjalna toplota uporablja kot sinonim za izparilno toploto ali konkretno za izparilno toploto pri standardnih pogojih? Sicer pa po mojem prestavimo zgornji odstavek o temperaturni odvisnosti v glavni sestavek. --Peterlin 09:12, 17 sep 2004 (CEST)

Ja, sem na hitro pogledal nekaj tehniških tabel v zvezi s tem in zgleda, da so res navajane izparilne toplote pri normalnih pogojih (alias uparjalne toplote) (večinoma označene, kot že rečeno z r). Največkrat je navajan kar tlak 1,0133 Pa. Tudi na angleški strani so navedene izparilne toplote kemijskih elementov - eksplicitno pa ni rečeno, da pri normalnih pogojih - v teh primerih normalni zračni tlak in (gotovo) normalno vrelišče in ne 0 °C. Bom dodelal tabele in jih dodal (za elemente, nekatere trdnine, kapljevine in pline). Ali je tudi kaj narobe, če je enota kar kJ/kg, ali je bolje, kot imajo ostale wikipedije in podatki o elementih, kJ/mol? Sicer je pa to zelo zanimiv pojem (fizikalna količina) in tudi včasih presenetljiv (prigoda o nepazljivem kuharju). --xJaM 12:06, 17 sep 2004 (CEST)