Pesem ledu in ognja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pesem ledu in ognja (v izvirniku angleško A Song of Ice and Fire) je zbirka epskih fantazijskih romanov, ki jo je napisal ameriški pisatelj in scenarist George R. R. Martin. S pisanjem je začel leta 1991, prvi roman pa je bil izdan leta 1996. Čeprav je sprva je načrtoval trilogijo, je doslej izšlo pet knjig, dve pa sta še napovedani. Zbirka je bila prevedena v osemnajst jezikov, prve štiri knjige tudi v slovenščino - Igro prestolov, Vihro mečev in Vranjo gostijo je prevedel Boštjan Gorenc, drugo knjigo po vrsti Spopad kraljev pa Branko Gradišnik.

Zgodba se dogaja v izmišljenem svetu, največ na celini Westeros, ki spominja na srednjeveško Evropo. Večina likov so ljudje, a se tekom zgodbe pojavijo tudi druga, magična bitja. Tri glavne niti pripovedi so naslednje: kronologija vojne med plemiškimi družinami, ki se borijo za oblast na Westerosu; naraščajoča grožnja Njih; potovanje Daenerys Targaryen, ki je hči umorjenega kralja in se želi vrniti iz izgnanstva, da bi prevzela oblast, ki ji pripada.

Pripovedovalec je tretjeosebni in v vsakem poglavju pripoveduje dogajanje skozi oči ene izmed glavnih oseb – do konca četrte knjige jih je bilo 25, od tega se jih osem pojavi samo enkrat.

Zaradi popularnosti zbirke se je HBO odločil za snemanje televizijske serije. Prva sezona (2011) je posneta po prvi knjigi Igra prestolov in je v ZDA doživela izredno dober odziv. Načrtujejo tudi snemanja naslednjih sezon. Obstaja tudi namizna igra Igra prestolov.

Povzetek[uredi | uredi kodo]

Pesem ledu in ognja sledi trem osnovnim pripovednim nitim. 1. knjiga: Igra prestolov (A Game of Thrones) se dogaja v Sedmih kraljestvih in opisuje boj za Železni prestol, ki se razvije po smrti kralja Roberta. Nasledil naj bi ga njegov sin Joffrey, ki ga podpira družina njegove mame, Lannisterji. A Lord Eddart Stark, desna roka kralja Roberta, ugotovi, da so vsi Robertovi potomci nezakonski in da bi ga moral nasloviti njegov nepriljubljen starejši brat Stannis. Za prestol se bori tudi Robertov mlajši brat, ki je karizmatičen in priljubljen in ima podporo mogočne družine Tyrell. Med temi boji je za kralja severa proglašen Robb Stark, Eddardov dedič, Balon Greyjoy pa se proglasi za kralja Železnih otokov. Vojna med petimi kralji je glavna tema druge in tretje knjige.

2. knjiga: Spopad Kraljev (A Clash of Kings) se dogaja na skrajni severni meji Westerosa. Tam so pred 8000 leti (tudi s pomočjo magije) postavili ogromen zid iz ledu in kamenja, da bi obvarovali Westeros pred Njimi, mitološko raso, ki naj bi živela na skrajnem severu. Ta zid, dolg 480 km in visok 210 m, stražijo bratje nočne straže, ki jim v času dogajanja romanov močno primanjkuje mož. Jon Sneg, nezakonski otrok Eddarda Starka, prevzame povelje, spozna pravo grožnjo s severa in se pripravi na obrambo kraljestva, čeprav zaradi vojn, ki potekajo, ne dobi podpore z juga. Proti koncu tretjega romana se to dogajanje preplete z državljansko vojno na jugu.

3. knjiga: Vihra mečev (A Storm of Swords) se dogaja na ogromnem kontinentu na vzhodu in opisuje potovanja Daenerys Targaryen, zadnje potomke Targaryenov, ki so bili na oblasti pred Robertom Baratheonom. Skozi razne pripetljaje iz praktično obubožane popotnice postane mogočna vladarica. K njenemu vzponu pripomore rojstvo treh zmajev, za katere so bili vsi prepričani, da so izumrla vrsta. Čeprav je njena zgodba od drugih ločena več tisoč milj, je njen prvi cilj osvojiti Železni prestol.

4. knjiga: Vranja gostija (A Feast for Crows) in 5. knjiga: Ples z Zmaji (A Dance with Dragons) se dogajata sočasno. Na zahodu smo priča vojni, prevaram, izdajam. S severa so divježi pod vodstvom Mancea Ryderja napadli zid. Na vzhodu Daenerys Targaryen krepi svojo vojaško moč in se pripravlja za prevzem železnega prestola.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]