Peščeni stolpi pri Stobu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Peščeni stolpi pri Stobu
Stratigrafski razpon: Neogen, Kvartar
Pogled na peščene stolpe
TipGeološka enota
Del enoteRila
Površina0,74 km2
Litologija
Primarnopeščenjak, konglomerat
Lega
Koordinati42°5′32.29″N 27°7′16.04″E / 42.0923028°N 27.1211222°E / 42.0923028; 27.1211222
RegijaKjustendil
DržavaBolgarija
type section
Poimenovan poStob (vas)

Peščeni stolpi pri Stobu (bolgarsko Stoбски пирамиди) so skalne tvorbe, znane kot peščeni stolpi, ki stojijo ob vznožju gorskega masiva Rila v jugozahodni Bolgariji. Obsegajo območje 0,7 km² blizu vasi Stob v okraju Kjustendil. Skalne tvorbe so na pobočju visoke do 12 m, pri dnu pa debele do 40 m. Njihova oblika je večinoma stožčasta do gobasta. Nekateri stolpi imajo na vrhu ploščate kamne.

Lega[uredi | uredi kodo]

Peščeni stolpi stojijo ob zahodnem vznožju pogorja Rila na Balkanskem polotoku na nadmorski višini med 600 in 750 m. Zasedajo greben Klisure, usmerjen v dolino Rilske reke, levega pritoka reke Struma [1][2]. So oddaljeni manj kot en kilometer vzhodno od vasi Stob v občini Kočerinovo, okraj Kjustendil. Ležijo približno 83 km južno od glavnega mesta Sofije in 18 km severno od mesta Blagoevgrad [3].

Geologija in nastanek[uredi | uredi kodo]

earth pyramids
Pogled od zgoraj
earth pyramids
Pogled na stolpe

Geološko so peščeni stolpi pri Stobu del Blagoevgradskega grabna, ki ga sestavljajo jezersko dno, aluvialni in poševni nanosi iz pliocenske in pleistocenske epohe. Zgradile so jih predkambrijske metamorfne kamnine. Obstajata dve geološki formaciji: Džersmanova formacija je sestavljena iz alevrolita (meljevec), gline in peščenjaka; Barakovo je zgrajena iz konglomerata in peščenjaka.

Med pliocenom je bilo območje na dnu plitvega jezera, kjer so se nabirali sedimenti, ki tvorijo 200 in 250 m debel sloj, sestavljen iz majhnih drobcev z veliko gline. Barva je bela do rumenkasta. Ta tvori temelje stolpov, vendar erozija razkriva le majhne obliže. Zgornji pleistocenski sloj je rdečkast z izmeničnimi plastmi kamnitega konglomerata in rahlo sprijetim peščenjakom ter večjimi skalnimi deli, ki izvirajo s pobočij Rile.

Glavni dejavnik za nastanek peščenih stolpov pri Stobu je erozija zaradi padavin. Dežne kapljice prodrejo v rahlo sprijete usedline in jih neprestano izpirajo. Lega kamnin v sloju določa kraj, velikost in obliko vsakega stolpa, ker preprečujejo odrgnino spodnjih plasti. Pokriva jih 1 cm debel plašč iz krhke gline, ki je bila opečena na soncu in ščiti krhke peščenjake in zavira erozijo.

Opis[uredi | uredi kodo]

Peščeni stolpi pri Stobu se razlikujejo po obliki od ostre do stožčaste in gobaste. Približno polovico tvorb kronajo skale, katerih površina je včasih dva do trikrat večja od preseka stolpa spodaj. Njihova višina v povprečju znaša od 6 do 10 m, vendar lahko doseže do 12 m; debelina pri dnu je do 40 m [4]. Večina jih je obrnjena v južni smeri, nekaj pa je tudi združenih na severnih pobočjih grebena. Skupine posameznih stolpov so bile tudi poimenovane, na primer: Stolpi, Bratje, Kladiva, Poročni par, Konice, Samodivini dimniki, itd.

So turistična znamenitost, čeprav niso tako priljubljena kot veliko večji Melniški peščeni stolpi. Skalne tvorbe so lahko dostopne po avtocesti A3 in vzporedni cesti prvega razreda I-1, ki sta del evropske mreže cest E79 po dolini Strume. Cesta III-107 se odcepi od I-1 v občinskem središču Kočerinovo in pelje 7 km proti severovzhodu do Stoba.[5]

Stolpi so bili leta 1964 razglašeni za naravno znamenitost s skupnim zavarovanim območjem, velikim 7,4 hektarja ali 0,74  km2. [6]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. Geographic Dictionary of Bulgaria 1980, str. 475
  2. »Stob Earth Pyramids«. Geologic Phenomena of Bulgaria. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2011. Pridobljeno 30. junija 2018.
  3. »Стоп в Стоб« [A stop in Stob]. Капитал Light (v bolgarščini). Икономедиа АД. 27. februar 2008. Pridobljeno 30. junija 2018.
  4. »Stob Earth Pyramids«. Official Tourism Portal of Bulgaria. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2018. Pridobljeno 30. junija 2018.
  5. »A Map of the Republican Road Network of Bulgaria«. Official Site of the Road Infrastructure Agency. Pridobljeno 30. junija 2018.
  6. »Register of the Protected Territories and Zones in Bulgaria«. Official Site of the Executive Environment Agency of Bulgaria. Pridobljeno 30. junija 2018.
  • Mičev, Nikolaj; Mihajlov, Cvetko; Vapcarov, Ivan; Kiradžiev, Svetlin (1980). Географски речник на България [Geografski slovar Bolgarije] (v bolgarščini). Sofija: Nauka i kultura.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]