Partizanski povojni zločini v Zagrebu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Partizanski povojni zločini v Zagrebu
Spomenik v Zagrebu, posvečen v spomin na žrtve pokola
LokacijaZagreb, Socialistična republika Hrvaška, Socialistična federativna republika Jugoslavija (danes Hrvaška)
Datum1945
Žrtve4.791 (Hrvaški civilisti, ustaši, domobranci, uradniki NDH, vojni ujetniki)
StorilciJugoslovanski partizani

Partizanski povojni zločini v Zagrebu označujejo pokol, ki so ga po koncu druge svetovne vojne v Zagrebu storili Titovi partizani. Poboji so bile izvedene na stratiščih v okoliških gozdovih in na poljih. S sojenjem ali brez tega so nove jugoslovanske oblasti pobile pripadnike hrvaških oboroženih sil, nemške vojake, uradnike NDH, pripadnike ustaškega gibanja in številne druge civiliste.

V zagrebških taboriščih so komunistične oblasti mučile in pobijale hrvaške in nemške vojake, civiliste, ženske in otroke, najbolj razvpita pa sta bila taborišče Prečko in taborišče Kanal.[1]

V mestu Zagreb je bilo odkritih in identificiranih več kot 70 množičnih grobov, v okolici pa več kot 60. Največja stratišča, na katerih je bilo v Zagrebu ubitih in vrženih na desettisoče ljudi, so: Gračani s številnimi velikimi grobovi, Prečko, Tuškanac (Dubravkin put) in mnogi drugi.[2]

Tudi bolnikom in ranjencem iz zagrebških bolnišnic ni bilo prizanesena sreča. Po dokumentiranih podatkih je bilo ubitih 4791 ranjencev iz stalnih in začasnih bolnišnic v Zagrebu.[3][4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Milan Marušić: Žrtve komunističkih zlodjela u Zagrebu svibanj 1945. i sljemenskim stratištima bolnica Brestovac i Gračani (str.9)
  2. Sustavno prikrivanje komunističkih zločina od strane neokomumista pristupljeno 3. rujna 2017.
  3. Titovi zločini – Hrvati ni danas ne znaju razmjere zločina u Zagrebu, pristupljeno 30. rujna 2017.
  4. Matković, Blanka (19. november 2011). »ODVOĐENJA I LIKVIDACIJE RANJENIH PRIPADNIKA HRVATSKIH ORUŽANIH SNAGA (HOS) IZ ZAGREBAČKIH BOLNICA U SVIBNJU I LIPNJU 1945. KROZ ARHIVSKO GRADIVO DRŽAVNOG ARHIVA U ZAGREBU«. Arhivski vjesnik. Zv. 54, št. 1. str. 179–214.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]