Palasa
Palasa | |
|---|---|
vas | |
 | |
  Palasa | |
| Koordinati: 40°9′54″N 19°37′29″E / 40.16500°N 19.62472°E | |
| Država |  Albanija |
| Okraj | Vlorë |
| Občina | Himarë |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
Palasa ali Palasë (iz grškega starogrško Παλάσα, Palasa) je vas v bližini Narodnega parka Llogara na albanski rivieri. Vas leži 13 km od občinskega središča Himarë v okraju Vlorë v južni Albaniji.[1] Večina prebivalcev Palase govori različico himariotskega grškega narečja, drugi pa albansko toskovsko narečje.[2]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
V klasični antiki je bilo na tem mestu naselje Kaonov, enega od treh glavnih antičnih grških plemen v Epirju, imenovanih Palesti (grško Παλαίστη).[3] 4. januarja leta 48 pr. n. št. se je med zasledovanjem Pompeja v Palasi izkrcal Julij Cezar.
Leta 1720 so se vasi Himara, Palasa, Ilias, Vuno, Pilur in Qeparo uprle delvinskemu paši.[4]
Do 1750. let je imela občina Himarë več kot 50 vasi,[5] na koncu 1780. pa samo še 16 na jadranski obali od Sarande to Palase.[6]
Septembra 1916 sta provinci Himarë in Tepelenë postali del prefekture Vlorë in postavljeni pod oblast italijanskih okupacijskih sil. Uradno upravno središče regije je postala Himarë, odgovorna za upravljanje tradicionalno pravoslavnih vasi Palasë, Dhërmi, Kudhës, Qeparo, Vuno in Iljas.[7] Vse vasi so kljub temu obdržale svojo identireto.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Law nr. 115/2014. Arhivirano 24. septembra 2015 na Wayback Machine.
- ↑ Gregorič, Nataša. "Storytelling as a spatial practice in Dhërmi/Drimades of southern Albania" (PDF). Anthropological Notebooks 2 (14): 5. 1408-032X. Pridobljeno 2009-11-28.
- ↑ Sakellariou M.V. (1997). "palasa,+the+ancient+Palaiste"&redir_esc=y#search_anchor Epirus, 4000 years of Greek history and civilization. Ekdotikē Athēnōn. str. 20. ISBN 978-960-213-371-2..
- ↑ Etnografia shqiptare. 15. Akademia e Shkencave e RPSH, Instituti i Historisë, Sektori i Etnografisë. 1987. str. 199.
- ↑ Buletin për Shkencat Shoqërore (Bilten socialnih znanosti) II, Tiranë, 1955, str. 159.
- ↑ Studime historike (1964). "Dokumente: Kapiteni Dedoviç, Vjenë, më 30 korrik 1787. Dunaj, 30. julij 1787)".
- ↑ Murzaku, Ines Angeli (2009). Returning Home to Rome - The Basilian Monks of Grottaferrata in Albania, Volume 7. Analekta Kryptoferri. str. 112. ISBN 88-89345-04-7.