Odin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Odin jezdi osmeronogega konja Sleipnira, islandski rokopis iz 18. stoletja
Odin s svojima dvema krokarjema

Odin (včasih imenovan tudi Wodan) je bil v nordijski mitologiji vrhovni bog. Njegova vloga v nordijskem panteonu je kompleksna, bil je bog modrosti, vojne, pa tudi bog zmage, magije, poezije in lova. Njegova spremljevalca sta bila dva krokarja, Hugin ter Munin (staro nordijsko misel ter spomin).

Iz njegovega imena (Wodan) naj bi izviralo angleško ime za sredo (Wednesday).

Poročen je bil z boginjo poroke, ljubezni in materinstva Friggo.

Odin in njegova brata[uredi | uredi kodo]

Odinu in njegovima bratoma Viliju in Veju je pripisan uboj starodavnega velikana Ymira in posledično oblikovanje Midgarda. Iz njegovega mesa so bratje naredili zemljo, iz njegovih zdrobljenih kosti in zob pa skale in kamenje. Iz Ymirove krvi so naredili reke in jezera. Njegova lobanja je bila oblikovana v nebo in štirje škratje z imeni Vzhod, Zahod, Sever in Jug so jo zaščitili v štirih točkah. Iz velikanovih možganov so trije bogovi oblikovali oblake, medtem ko so njegove obrvi postale mejnik med Jotunheimom (velikanovim domom) in Midgardom, kjer danes bivajo ljudje. Odinu in njegovima bratoma se pripisuje tudi stvaritev ljudi. Po končanem oblikovanju zemlje iz velikanovega mesa so trije bratje naleteli na dve debli (oz jesen in brest). Odin jima je dal dih in življenje; Vili je daroval možgane in čute; Ve pa je podaril vid in sluh. Prvi moški se je imenoval Ask in prva ženska Embla. Iz njiju izhajajo vse človeške družine. Mnogi kralji in kraljevske rodbine trdijo, da njihovo poreklo sega preko Aska in Emble do samega Odina.

Odin si je drznil obiskati Mimirov vodnjak blizu Jotunheima, dežele velikanov; ne kot Odin, ampak kot popotnik Vegtam s popotniško palico, oblečen v temnomoder plašč. Da je lahko pil iz Vodnjaka modrosti, je moral žrtvovati svoje oko (ni jasno, katero). S tem je simbolično izrazil željo po modrosti preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Medtem ko je pil, je videl vso bolečino in gorje, ki bo doletela vse človeštvo in bogove. Videl je tudi, zakaj bodo težave in tegobe doletele ljudi. Mímir je sprejel Odinovo oko, ki danes leži na dnu vodnjaka kot simbol za ceno, ki jo je moral Odina plačati za modrost. Žrtvovanje za večjo korist je ponavljajoča se tema v skandinavski mitologiji, kot npr. pri Tyru, ki je žrtvoval svojo roko, da je vklenil Fenrisa. Odin bi se naj naučil skrivnosti magije »seid« od boginje Freye, čeprav je bila za bojevnike stranskega pomena. V Lokasseni, Loki zasmehuje Odina, ker se uri v »seidu«, češ da je to žensko delo. Primer tega lahko najdemo tudi v sagi Ynglinga, kjer Sorri meni, da so možje, ki so se posluževali magije seid, »ergi« ali pomehkuženi. Odinovo iskanje modrosti se kaže tudi v njegovem poletnem delu na kmetiji pri Baugiju in v zapeljevanju Gunnlode z namenom, da bi dobil medico poezije (za več podrobnosti poglej v Fjalar in Galar). V Runatalu, delu Havamala, naj bi Odin odkril rune. Devet dni in noči je bil obešen na drevesu Yggdrasil in preboden z lastno sulico. Tako bi se naj naučil modrosti, ki bi mu dala moč v devetih svetovih. Devet je pomembna številka v skandinavski mitologiji (npr. bilo je devet svetov).