Neasociativni kolobar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Neasociativna algebra)
Skoči na: navigacija, iskanje

Neasociativni kolobar je v abstraktni algebri posplošitev pojma kolobarja.

Neasociativen kolobar je je množica  R \,, ki ima dve operaciji: seštevanje in množenje. Kolobar  R \, je Abelova grupa za seštevanje. V kolobarju za seštevanje velja

  •  a + b = b + a \,
  •  (a + b) + c =  a + (b + c) \,
  • v kolobarju  R \, obstoja element 0, tako, da velja  0 +a = a + 0 = a \,
  • za vsak  a \, v  R \, obstoja element  -a \, tako, da velja  a + (-a) = (-a) + a = 0 \,.

Množenje je linearno za vsako spremenljivko. Veljajo naslednja pravila:

  •  (a + b)c = ac + bc \, (levi zakon distributivnosti)
  •  a(b + c) = ab + ac \, (desni zakon distributivnosti)

V nasprotju s kolobarji se ne zahteva, da množenje zadošča asociativnosti. Prav tako se ne zahteva obstoja enotskega elementa, ki bi zadoščal  1x =x1 = x \,.

Neasociativnost pomeni, da pri množenju asociativnost ni obvezna, je pa dovoljeno asociativno množenje. Zaradi tega so asociativni kolobarji posebni primer neasociativnih kolobarjev.

Zgledi [uredi]

Prvi primer neasociativnega kolobarja so oktonioni, ki jih je odkril irski matematik in pravnik John Thomas Graves (1806 – 1870) leta 1843. Tudi hiperbolični kvaternioni, ki jih je odkril škotski logik, fizik in matematik Alexander Macfarlane (1851 – 1913) v letu 1890, tvorijo neasociativno algebro.