Moskovska deklaracija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Moskovska deklaracija je bila rezultat konference aliiranih zunanjih ministrov med drugo svetovno vojsko. Nastala je 30.oktobra 1943 v Moskvi in bila objavljena 1.novembra.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Sklenilo se je pod katerimi pogoji bodo ostali Velika Britanija, ZDA in Sovjetska zveza zavezniki po vojni, ker so imeli različna politična prepričanja.

Nemčija

Vse tri države so se strinjale z odločitvijo, da mora Nemčija kapitulirati in da si bodo medseboj poročali o mirovnih ponudbah manjših zaveznikov Nemčije kot naprimer Madžarske, Romunije in Bulgarije. Eno temeljnih vprašanj je bilo oblika Nemčije po vojni. V deklaraciji je bila sklenjena totalno razorožitev Nemčije in da bodo morali nacisti, ki so zadolžili mnogo zločinov in smrti številnih [[|Jud|Judov]] in civilistov, prevzeti odgovornost za njihova dejanja pred vojaškim sodiščem.

Avstrija

Določeno je bilo, da je priključitev Avstrije k Nemškem Rajhu iz leta 1938 neveljavna in po drugi svetovni vojni so hoteli zopet ustvariti samostojno državo Avstrijo. Med aliiranimi so bila različna mnenja glede ali je Avstrija odgovorna za vojaška dejanja Nemškega Rajha ali ne. Sklenili so, da je Avstrija »prva žrtev« nacistev, a kljub temu se bodo morali avstrijski vojaški zločinci podvreci sodbi vojaškega sodišča. Po koncu vojne so razdelili avstrijko ozemlje v štiri dele in vsaka država aliiranih je zasedla enega. Moskovska deklaracija je postala osnova za pogajanje o odhodu vojakov iz Avstrije, kar je peljalo do Moskovskega Memoranduma 15. Aprila 1955, kasneje pa do Avstrijske državne pogodbe, ki je bila podpisana 15. maja 1955 in s katero je Avstrija zopet postala suverena in samostojna država.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Avstrijska državna pogodba

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]