Moorov zakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Moorov zakon pravi, da se približno na vsako leto in pol podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij (procesorjev in namenskih procesorjev).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Intelov soustanovitelj in raziskovalec Gordon Moore je v svojem članku 19. aprila 1965 v reviji Electronics Magazine v članku »Cramming more components onto integrated circuits« (Trpanje več komponent na integrirana vezja) pravilno napovedal integrirana vezja visoke gostote (VLSI) z do 65.000 tranzistorji na eni sami silikonski rezini (slice). Hkrati s tem je tudi napovedal prihodnje trende rasti integracije. Te je leta 1975 v članku »Progress In Digital Electronics« (Napredek v digitalni elektroniki) potrdil z ugotovitvijo, da se razvoj integriranih vezij dogaja močno pospešeno glede na prejšnja leta.

Te misli je še večkrat z navdušenjem povzel v kasnejših letih 1995 (Pentium I) in 2004 (začetek razvoja dvojedrnih procesorjev) kot vodilni pri Intelu.

Viri:[uredi | uredi kodo]

<http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/moorov-zakon-je-mrtev.html>
<http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/moorov-zakon-do-leta-2014.html>
<http://racunalniski-muzej.si/si/wp-content/uploads/2006/10/moorelaw.jpg>