Močeradi in pupki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Močeradi in pupki
Zelenkasti pupek mladič (Notophthalmus viridescens) iz Severne Amerike
Zelenkasti pupek mladič (Notophthalmus viridescens) iz Severne Amerike
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Amphibia (dvoživke)
Red: Caudata (repati krkoni)
Družina: Salamandridae
Goldfuss, 1820
Rodovi

  Calotriton
  Chioglossa
  Cynops
  Echinotriton
  Euproctus
  Lissotriton
  Lyciasalamandra
  Mertensiella
  Mesotriton
  Neurergus
  Notophthalmus
  Ommatotriton
  Pachytriton
  Paramesotriton
  Pleurodeles
  Salamandra
  Salamandrina
  Taricha
  Triturus
  Tylototriton

Močeradi in pupki (znanstveno ime Salamandridae) imajo vitko telo z dolgim repom in s štirimi enako velikimi nogami. Na prednjih nogah imajo štiri prste, na zadnjih pa pet. Imajo dobro razvite okončine in velike oči. Večinoma je značilna svarilna barva, v koži pa imajo tudi strupene žleze. Nekatere vrste nimajo strupenih izločkov in z obarvanostjo le posnemajo svoje strupene sorodnike.

Življenjski krogi[uredi | uredi kodo]

Močeradi in pupki imajo zapleten življenjski cikel, ke je večinoma sestavljen iz treh stopenj: jajčece, ličinka in odrasel osebek.

Tako kot žabe pogosto vrnejo v mlakužo, kjer so se izvalili, da bi legli jajčeca. Samci se ne oglašajo, zato pa uprizarjajo prave svatbene obrede za privabljanje samic. Nekatere vrste odložijo mnogo majhnih jajčec, druge pa le nekaj velikih. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec imajo velike peresaste škrge. Ko se preobrazijo v odraslo žival, škrge izgubijo in začnejo dihati s pljuči in kožo.

Pri nekaterih vrstah pupkov in močeradov se paglavci nikoli ne razvijejo v odrasle živali. Namesto tega ostanejo v vodi in spolno dozorijo na stopnji ličinke (neotenija). Vzrok za to je lahko nizka temperatura vode ali premajhna količina v vodi raztopljenega joda. Aksolotl ja eden najbolj znanih primerov neotenije.

  • Amfibijska vrsta večino časa preživi na kopnem, v vodi pridejo le spomladi, ko odložijo mrest. Odraslemu se v času dvorjenja ponovno zgodi preobrazba, saj začnejo sprejemati kisik iz vode. Razvije se jim širok rep za plavanje.
  • Kopenska vrsta odlaga jajčeca večinoma na kopnem. Jajčeca so velika z veliko rumenjaka. Mati jajčeca varuje. Stadij ličinke se konča že v jajčecu. Iz njih se izležejo mladiči, ki so enaki odraslim, le manjši. Pri nekaterih vrstah jajčece ostane v telesu samice, ki potem skoti ali vodne ličinke ali pa kopenske mladiče.
  • Vodna vrsta prežive vse svoje življenje v vodi (ali pa je lahko delno amfibijska). Iz množice jajčec se izležejo ličinke. Odrasli osebki zadržijo veliko lastnosti ličink.

Pupki ležejo jajčeca na vodno rastlinje, vendar vsako jajčece posebej. Listi so pogosto upognjeni, da so jajčeca zaščitena. Ličinke se izvalijo po približno dvah tednih. Mladi pupki so pripravljeni zapustiti vodo pozno poleti, nekateri pa ostanejo v njej do naslednje pomladi. V nasprotju z žabami ličinke močeradov in pupkov ne izgubijo repa.

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

Rod Chioglossa, Lyciasalamandra, Mertensiella in Salamandra so razvrščene v poddružino Salamandrinae, ostali pa v Pleurodelinae.[1] Tiste vrste, ki večino življenjskega cikla preživijo v vodi imenujemo »pupki«, čeprav to ni uradni taksonomski opis.

Družina SALAMANDRIDAE

Reference[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]