Malamut

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Malamut
Alaskan Malamute R Bartz.jpg
Malamut
Alternativna imena aljaški malamut
Vzdevki Mal
Država izvora ZDA (Aljaska)
Izgled
Barva črna in bela, tjulenja barva in bela, volčje tjulenja in bela, volčje siva in bela, srebrna in bela, rdeča in bela
Leglo 4-10 mladičev
Življenjska doba do 14 let

Malamut je pasma psa. Je velik prijatelj ljudi vseh starosti. Ima živahen in pozoren temperament in se z lahkoto prilagodi vsakemu okolju. Značilnost malamutovega značaja je velika neodvisnost in samostojnost in prav zaradi teh lastnosti so bili ti psi tako zelo cenjeni za vleko.

Opis pasme[uredi | uredi kodo]

dežela izvora ZDA, Aljaska
čas izvora srednji vek
prvotna uporaba vleka sani, lovec
današnja uporaba družabnik, vleka sani, tekmovanje s sanmi
življenjska doba okoli 12 let
teža 39-56 kg
plečna višina 58-71 cm
barve
  • Črna in bela
  • Tjulenja barva in bela barva
  • Volčje tjulenja in bela barva
  • Volčje siva in bela
  • Srebrna in bela
  • Rdeča in bela

Kratka zgodovina[uredi | uredi kodo]

Aljaškega malamuta je vzredilo ljudstvo Mahlemiut. Ti so bili višje postave, mehkejših obrazov in s svojimi psi so delali lepše kot ostala ljudstva. Njihovi psi so bili večji in močnejši od nordijskih psov in zelo podobni polarnim volkovom. V času zlate mrzlice je postal aljaški malamut najbolj cenjeni vlečni pes. Takrat so ga tudi začeli pariti in zato lahko vidimo veliko različnih malamutov. Razlog, da imamo danes toliko različnih tipov te pasme je v tem, da prvotno ni nihče vedel kakšen je bil ta pes in je bila vzreja psov drugačna pri posameznih ljudstvih.

Kasneje – po letu 1888 – so malamute pse uporabili pri osvajanju severnega tečaja (Frederik Cook in Robert Elwin Peary) in južnega tečaja (Roald Amundsen)[1].

Karakter[uredi | uredi kodo]

Malamuti niso prav dobri čuvaji, tujce lahko odžene le njegova podobobnost volku. Ti psi niso nikoli razvili čuta za teritorialnost, saj jih je vzrejalo nomadsko ljudstvo. Malamuti so bili vajeni živeti v večji skupini, zato si včasih poskuša podrejati svoje lastnike. Včasih da videz lenosti, vendar si le privošči vsak počitek za nabiranje moči, saj je na severu racionalno trošil svojo energijo. Malamut je zelo inteligentne in takoj bo vedel, kaj se od njega pričakuje. Je resen pes, ki pa se včasih obnaša kot klovn, kadar je nekaj narobe naredil ali ne želi ubogati.

Na sprehodih teka daleč naokoli. Ko malamut doseže svojo zrelost postane zelo resen pes, ki zelo veliko spi, vendar to ne pomeni da je len saj je na severu, kjer je mraz, racionalno trošil z energijo in vsak počitek izkoristil za nabiranje novih moči.

Splošni izgled[uredi | uredi kodo]

Malamut stoji dobro na šapah in ta drža daje videz velike aktivnosti in ponosne drže, z zravnano/pokončno glavo in budnimi očmi, ki kažejo interes in vedoželjnost. Glava je široka. Ušesa so trikotna in stojijo pokonci, ko je na preži. Gobec je velik, le rahlo pojemanje širine od korena do nosa.

Malamuti so različnih barv. Obrazne oznake so značilne poteze. Vsebujejo »čepico/kapo« čez glavo, obraz je ali povsem bel ali označen s progo ali masko. Rep je dobro prekrit s kožuhom, podaljšan preko hrbta in ima videz valovitega perja.

Opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]