Maščobna kislina omega-3

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Maščobne kisline omega-3 ali maščobne kisline N-3 so esencialne maščobne kisline z dvojno vezjo, oddaljeno tri ogljikove atome od ω-ogljikovega atoma (končne metilne skupine), npr. linolenska kislina. Izkazujejo ugodne učinke na preprečevanje bolezni srca in ožilja.[1]

Kemizem[uredi | uredi kodo]

Kemijska zgradba alfa-linolenske kisline (ALA), esencialne maščobne kisline omega-3 (18:3Δ9c,12c,15c, kar pomeni, da gre za verigo z 18 ogljiki s 3 dvovezmi na ogljikih, oštevilčenih z 9, 12 in 15). Kemijsko je pravilno štetje od karbonilnega ogljika (modre številke), fiziologi pa navadno štejejo od ω-ogljika (rdeče številke).
Kemijska zgradba eikozapentaenojske kisline (EPA).
Kemijska zgradba dokozaheksaenojske kisline (DHA).

Maščobne kisline omega-3, ki so fiziološko pomembne , so: α-linolenska kislina (18:3, n−3; ALA), eikozapentaenojska kislina (20:5, n−3; EPA) in dokozaheksaenojska kislina (22:6, n−3; DHA). Te tri polinenasičene maščobne kisline imajo 3, 5 oziroma 6 dvojnih vezi v verigi z 18, 20 oziroma 22 ogljikovimi atomi. Kot velja za večino naravnih maščobnih kislin, so vse vezi v konfiguraciji cis oziroma, povedano drugače, vodikova atoma sta na isti strani dvojne vezi.

Na dvojne vezi DHA (kot tudi na arahidonsko kislino) se lahko veže jod in tvorijo se iodolipidi.[2][3][4][5]

Biološki pomen[uredi | uredi kodo]

Oljno kaduljo gojijo zaradi njenih semen, ki so bogata z maščobnimi kislinami omega-3.

Esencialne maščobne kisline, kamor sodijo tudi maščobne kisline omega-3, so dobile tako ime, ko so raziskovalci odkrili, da so bistvene za normalno rast in razvoj otrok in živalskih mladičev. Majhne količine maščobnih kislin omega-3 v prehrani (okoli 1 % skupnega vnosa kalorij) zadošča za normalno rast, večje količine pa imajo le majhen vpliv oziroma ga sploh nimajo.

Sprva so znanstveniki ugotovili bistveno vlogo pri normalnem razvoju otroka pri maščobnih kislinah omega-6 (kot sta gamalinolenska kislina in arahidonska kislina) in raziskave so se osredotočile predvsem nanje. Šele v zadnjih desetletjih so postale tudi maščobne kisline omega-3 predmet globljih raziskav.

Leta 1979 so odkrili eikozanoide: tromboksane, prostaglandine in levkotriene.[6] Raziskovalci so odkrili, da nekateri eikozanoidi nastajajo tudi iz maščobnih kislin omega-3; eikozanoidi iz maščobnih kislin omega-3 izkazujejo načeloma šibkejše vnetno delovanje kot tisti iz maščobnih kislin omega-6 oziroma imajo obratne učinke.

Eikozanoidi serije 3 in serije 6 tekmujejo med seboj. Ko so odkrili, da imajo tromboksani pomembno vlogo pri agregaciji trombocitov (kar lahko na eni strani vodi do smrti zaradi tromboze, na drugi strani pa do izkrvavitve) in da imajo levkotrieni pomembno vlogo v imunskem sistemu (in s tem na razvoj artritisa, lupusa, astme ter na premagovanje okužb), se je pojavilo veliko zanimanje za odkrivanje načinov, kako nadzorovati sintezo eikozanoidov iz maščobnih kislin omega-6. Najenostavnejši način naj bi bil uživanje manj maščobnih kislin omega-6 in več omega-3.[6]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=kislina, Slovenski medicinski e-slovar.
  2. ^ Venturi S; Bégin ME (2010). "Thyroid Hormone, Iodine and Human Brain Evolution". V Cunnane S; Stewart K. Environmental Influences on Human Brain Evolution. John Wiley & Sons. str. 105–124. ISBN 978-0-470-45268-4. 
  3. ^ Cocchi, M.; Venturi, S. (2000). "Iodide, antioxidant function and Omega-6 and Omega-3 fatty acids: a new hypothesis of a biochemical cooperation?". Progress in Nutrition 2: 15–19. 
  4. ^ Ingenbleek, Y; Jung, L; Férard, G; Bordet, F; Goncalves, AM; Dechoux, L (1997). "Iodised rapeseed oil for eradication of severe endemic goitre". Lancet 350 (9090): 1542–5. doi:10.1016/S0140-6736(97)02427-6. PMID 9388412. 
  5. ^ Ingenbleek, Y, Jung, L, Férard, G (2000). "Brassiodol: A new iodised oil for eradication of endemic goitre". Journal of Trace Elements in Medicine and Biology 13 (1): 85–96. doi:10.1002/(SICI)1520-670X(2000)13:1<85::AID-JTRA10>3.0.CO;2-E. 
  6. ^ 6,0 6,1 Lands, William E.M. (1 May 1992). "Biochemistry and physiology of n–3 fatty acids". FASEB Journal (Federation of American Societies for Experimental Biology) 6 (8): 2530–2536. PMID 1592205. Pridobljeno dne 2008-03-21.