Oljna kadulja
| Oljna kadulja | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Salvia hispanica L. |
Oljna kadulja (znanstveno ime Salvia hispanica), pogovorno čija ali chia, je rastlina iz družine ustnatic, ki izhaja iz osrednje in južne Mehike.[1] Pisni viri izpričujejo, da so jo kultivirali že Azteki v predkolumbijskem času; oljna kadulja naj bi bila zanje enako pomemben prehrambeni pridelek kot koruza.[2]
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Beseda čija oziroma chia izhaja iz besede chian iz jezika nahuatl in pomeni »oljnat«.[1]
Opis[uredi | uredi kodo]
Oljna kadulja je enoletna zel, ki zraste v višino do enega metra, z listi, dolgimi 4–8 cm in širokimi 3–5 cm. Cvetovi so beli ali vijoličasti in zrastejo na vsakem steblu v več grozdnatih socvetjih.[3] Veliko rastlin, kultiviranih kot S. hispanica, je v bistvu S. lavandulifolia.[4]
Semena[uredi | uredi kodo]
Oljno kaduljo gojijo zaradi njenih semen, ki so bogata z maščobnimi kislinami omega-3; seme vsebuje 25–30 % olja, ki med drugim vsebuje α-linolensko kislino. Olje sestavlja okoli 55 % maščobnih kislin omega-3, 18 % maščobnih kislin omega-6, 6 % maščobnih kislin omega-9 in 10 % nasičenih maščobnih kislin.[5]
Semena so drobna, ovalne oblike s premerom okoli 1 mm. So belo-sivo-črno-rjavo lisasta.
Tradicionalno jih uživajo v Mehiki in jugozahodnem delu Združenih držav Amerike, v zadnjem času pa so postala širše poznana tudi v Evropi. Pridelujejo jo zlasti v Mehiki, Paragvaj, Boliviji, Argentini, Ekvadorju, Nikaragvi, Avstraliji in Gvatemali. Leta 2008 je bila največja proizvajalka semen oljne kadulje Avstralija.[6] Podobna rastlinska vrsta je Salvia columbariae, ki se uporablja na podobne načine, vendar je komercialno ne gojijo.
Hranilna vredost in uporaba v prehrani[uredi | uredi kodo]
Po podatkih Ameriškega kmetijskega ministrstva vsebuje 28 gramov semen oljne kadulje 9 gramov maščob, 5 miligramov natrija, 11 gramov vlaknin in 4 grame beljakovin ter zagotavlja 18 % priporočenega dnevnega vnosa kalcija, 27 % fosforja in 30 % mangana,[5] kar je podobno prehranski vrednosti drugih jedilnih semen – na primer sezama ali lanenih semen.[7][8] Obstajajo sicer preliminarni rezultati raziskav, ki kažejo na koristi zdravju pri uživanju semen oljne kadulje, vendar so dokazi skopi in nedokončni.[9]
Leta 2009 je Evropska unija odobrila uporabo semen oljne kadulje kot nove živilske sestavine in dovoljuje njihovo uporabo v kruhu, in sicer z največjo vsebnostjo 5 % semen oljne kadulje.[10]
Surova semena oljne kadulje se uživajo sama ali kot dodatek drugim jedem in napitkom, na primer jogurtom, sadnim kašam (smutijem), misliju ...[11][12]
| Posušena semena oljne kadulje Hranilna vrednost na 100 g | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Energija: 490 kcal 2030 kJ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Povezava na prehranske vrednosti USDA Odstotki so podani glede na ameriška priporočila za odrasle. Vir: USDA Nutrient database | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sklic[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Salvia hispanica L.«. Germplasm Resources Information Network. United States Department of Agriculture. 19. april 2000. Pridobljeno 21. marca 2012.
- ↑ Cahill, Joseph P. (2003). »Ethnobotany of Chia, Salvia hispanica L. (Lamiaceae)«. Economic Botany. 57 (4): 604–618. doi:10.1663/0013-0001(2003)057[0604:EOCSHL]2.0.CO;2.
- ↑ Anderson, A.J.O. and Dibble, C.E. "An Ethnobiography of the Nahuatl", The Florentine Codex, (translation of the work by Fr. Bernardino de Sahagún), Books 10-11, from the Period 1558-1569
- ↑ Mark Griffiths, ur. (1995). Index of Garden Plants (2 izd.). Portland, Oregon: Timber Press. ISBN 0-88192-246-3.
- ↑ 5,0 5,1 USDA SR-21 Nutrient Data (2010). »Nutrition facts for dried chia seeds, one ounce«. Conde Nast, Nutrition Data.
- ↑ Chia: The Ord Valley's new super crop
- ↑ USDA SR-21 Nutrient Data (2010). »Nutrition Facts and Analysis for Seeds, flaxseed«. Conde Nast, Nutrition Data. Pridobljeno 29. novembra 2010.
- ↑ USDA SR-21 Nutrient Data (2010). »Nutrition Facts and Analysis for Seeds, sesame seed kernels, dried (decorticated)«. Conde Nast, Nutrition Data. Pridobljeno 29. novembra 2010.
- ↑ Ulbricht C; in sod. (2009). »Chia (Salvia hispanica): a systematic review by the natural standard research collaboration«. Rev Recent Clin Trials. 4 (3): 168–74. doi:10.2174/157488709789957709. PMID 20028328.
- ↑ http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:294:0014:0015:SL:PDF, Odločba Komisije 2009/827/ES z dne 13. oktobra 2009 o odobritvi dajanja na trg semena oljne kadulje (Salvia hispanica) kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta.
- ↑ »Chewing Chia Packs A Super Punch«. NPR. Pridobljeno 18. oktobra 2012.
- ↑ Albergotti, Reed. »The NFL's Top Secret Seed«. Wall Street Journal. Pridobljeno 19. oktobra 2012.
