Oljna kadulja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oljna kadulja
Salvia hispanica jd alp 0.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Lamiales (ustnatičevci)
Družina: Lamiaceae (ustnatice)
Rod: Salvia
Vrsta: S. hispanica
Znanstveno ime
Salvia hispanica
L.

Oljna kadulja (znanstveno ime Salvia hispanica), pogovorno čija ali chia, je rastlina iz družine ustnatic, ki izhaja iz osrednje in južne Mehike.[1] Pisni viri izpričujejo, da so jo kultivirali že Azteki v predkolumbijskem času; oljna kadulja naj bi bila zanje enako pomemben prehrambeni pridelek kot koruza.[2]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Beseda čija oziroma chia izhaja iz besede chian iz jezika nahuatl in pomeni »oljnat«.[1]

Opis[uredi | uredi kodo]

Oljna kadulja je enoletna zel, ki zraste v višino do enega metra, z listi, dolgimi 4–8 cm in širokimi 3–5 cm. Cvetovi so beli ali vijoličasti in zrastejo na vsakem steblu v več grozdnatih socvetjih.[3] Veliko rastlin, kultiviranih kot S. hispanica, je v bistvu S. lavandulifolia.[4]

Semena[uredi | uredi kodo]

Semena
Cvetovi

Oljno kaduljo gojijo zaradi njenih semen, ki so bogata z maščobnimi kislinami omega-3; seme vsebuje 25–30 % olja, ki med drugim vsebuje α-linolensko kislino. Olje sestavlja okoli 55 % maščobnih kislin omega-3, 18 % maščobnih kislin omega-6, 6 % maščobnih kislin omega-9 in 10 % nasičenih maščobnih kislin.[5]

Semena so drobna, ovalne oblike s premerom okoli 1 mm. So belo-sivo-črno-rjavo lisasta.

Tradicionalno jih uživajo v Mehiki in jugozahodnem delu Združenih držav Amerike, v zadnjem času pa so postala širše poznana tudi v Evropi. Pridelujejo jo zlasti v Mehiki, Paragvaj, Boliviji, Argentini, Ekvadorju, Nikaragvi, Avstraliji in Gvatemali. Leta 2008 je bila največja proizvajalka semen oljne kadulje Avstralija.[6] Podobna rastlinska vrsta je Salvia columbariae, ki se uporablja na podobne načine, vendar je komercialno ne gojijo.

Hranilna vredost in uporaba v prehrani[uredi | uredi kodo]

Po podatkih Ameriškega kmetijskega ministrstva vsebuje 28 gramov semen oljne kadulje 9 gramov maščob, 5 miligramov natrija, 11 gramov vlaknin in 4 grame beljakovin ter zagotavlja 18 % priporočenega dnevnega vnosa kalcija, 27 % fosforja in 30 % mangana,[5] kar je podobno prehranski vrednosti drugih jedilnih semen – na primer sezama ali lanenih semen.[7][8] Obstajajo sicer preliminarni rezultati raziskav, ki kažejo na koristi zdravju pri uživanju semen oljne kadulje, vendar so dokazi skopi in nedokončni.[9]

Leta 2009 je Evropska unija odobrila uporabo semen oljne kadulje kot nove živilske sestavine in dovoljuje njihovo uporabo v kruhu, in sicer z največjo vsebnostjo 5 % semen oljne kadulje.[10]

Surova semena oljne kadulje se uživajo sama ali kot dodatek drugim jedem in napitkom, na primer jogurtom, sadnim kašam (smutijem), misliju ...[11][12]

Posušena semena oljne kadulje
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 490 kcal   2030 kJ
Ogljikovi hidrati:     42.12 g
- vlaknine:  34.4 g  
Maščobe: 30.74 g
- nasičene:  3,330
- mononenasičene:  2.309  
- polinenasičene:  23.665  
Beljakovine: 16.54 g
Vitamin A ekviv.  54 μg  6%
Tiamin (vit. B1):  0.62 mg   48%
Riboflavin (vit. B2)  0.17 mg   11%
Niacin (vit. B3):  8.83 mg   59%
Folati (vit. B9):  49 μg  12%
Vitamin C:  1.6 mg 3%
Vitamin E:  0.5 mg 3%
Kalcij:  631 mg 63%
Železo:  7.72 mg 62%
Magnezij:  335 mg 91% 
Fosfor:  860 mg 123%
Kalij:  407 mg   9%
Natrij:  16 mg 1%
Cink:  4.58 mg 46%
Povezava na prehranske vrednosti USDA
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Salvia hispanica L.". Germplasm Resources Information Network. United States Department of Agriculture. 19. 4. 2000. Pridobljeno dne 21. 3. 2012. 
  2. ^ Cahill, Joseph P. (2003). "Ethnobotany of Chia, Salvia hispanica L. (Lamiaceae)". Economic Botany 57 (4): 604–618. doi:10.1663/0013-0001(2003)057[0604:EOCSHL]2.0.CO;2. 
  3. ^ Anderson, A.J.O. and Dibble, C.E. "An Ethnobiography of the Nahuatl", The Florentine Codex, (translation of the work by Fr. Bernardino de Sahagún), Books 10-11, from the Period 1558-1569
  4. ^ Mark Griffiths, Editor. Index of Garden Plants. (Portland, Oregon: Timber Press, 2nd American Edition, 1995.) ISBN 0-88192-246-3.
  5. ^ 5,0 5,1 USDA SR-21 Nutrient Data (2010). "Nutrition facts for dried chia seeds, one ounce". Conde Nast, Nutrition Data. 
  6. ^ Chia: The Ord Valley's new super crop
  7. ^ USDA SR-21 Nutrient Data (2010). "Nutrition Facts and Analysis for Seeds, flaxseed". Conde Nast, Nutrition Data. Pridobljeno dne 29. 11. 2010. 
  8. ^ USDA SR-21 Nutrient Data (2010). "Nutrition Facts and Analysis for Seeds, sesame seed kernels, dried (decorticated)". Conde Nast, Nutrition Data. Pridobljeno dne 29. 11. 2010. 
  9. ^ Ulbricht C et al (2009). "Chia (Salvia hispanica): a systematic review by the natural standard research collaboration". Rev Recent Clin Trials 4 (3): 168–74. doi:10.2174/157488709789957709. PMID 20028328. 
  10. ^ http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:294:0014:0015:SL:PDF, Odločba Komisije 2009/827/ES z dne 13. oktobra 2009 o odobritvi dajanja na trg semena oljne kadulje (Salvia hispanica) kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta.
  11. ^ "Chewing Chia Packs A Super Punch". NPR. Pridobljeno dne 18 October 2012. 
  12. ^ Albergotti, Reed. "The NFL's Top Secret Seed". Wall Street Journal. Pridobljeno dne 19. 10. 2012.