Louis Armstrong

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox music.png
Louis Armstrong
Louis Armstrong restored.jpg
Osnovni podatki
Rojstno ime Louis Daniel Armstrong
Rojstvo (1901-08-04)4. avgust 1901
New Orleans, Louisiana, ZDA
Smrt 6. julij 1971 (1971-07-06) (69 let)
Corona, Queens, New York City
Glasbeni slog jazz, dixieland, swing, tradicionalni pop
Poklic glasbenik
Glasbilo trobenta, kornet, vokal
Leta delovanja c. 1914–71
Povezani
ustvarjalci
Joe »King« Oliver, Ella Fitzgerald, Kid Ory

Louis Daniel Armstrong (vzdevka Satchmo [séčmo] in Pops), afroameriški džezovski trobentar, * 4. avgust 1901, New Orleans, Louisiana, ZDA, † 6. julij 1971, New York, New York, ZDA.

Poznali so ga predvsem po njegovem solističnem izvajanju džeza, v svojem življenju pa je izdal več albumov.

Louis Armstrong je bil prvi pomembnejši solist, ki se je proslavil skozi džez in hkrati postal eden najvplivnejših glasbenikov v zgodovini. Kariero je začel kot trobentač in z leti pridobil veliko virtuoznosti. Bil je vizionar, ki je trobenti in džezu podal nove dimenzije. Poznali so ga predvsem po njegovem solističnem izvajanju džeza, v svojem življenju pa je izdal več albumov. Deloval je od leta 1919 do let 1971.

Videti je da je o Louisovi blesteči usodi odločal že sam datum njegovega rojstva. Louis je namreč velikokrat dejal, da se je rodil 4. julija 1900 v New Orleansu, saj je 4. julij največji ameriški državni praznik, leto 1900 pa je začetek stoletja, v katerem so ZDA postale politična, gospodarska in kulturna velesila. Šele sredi 80. let prejšnjega stoletja so odkrili, da se je dejansko rodil 4. avgusta 1901.

Pot do slave[uredi | uredi kodo]

Večino mladosti je preživel pri babici. V zgodnjih najstniških letih so mu povedali, da je njegova mama zbolela in potrebuje nego. Preselil se je k njej, v ameriško četrt imenovano četrt rdečih svetilk. Na njihovi ulici je stala plesna dvorana Masonic Hall. Tu je Louis, ki je zasledoval pihalne godbe, slišal vse mestne glasbenike. Glasba ga je vse bolj privlačila in ustanovil je pevski kvartet. Največ so prepevali na ulicah Storyvilla, saj so tam dobivali največje napitnine. Louis je na Silvestrovo leta 1912, posebej za to priložnost, prinesel dedov revolver in nekajkrat ustrelil v zrak. Takoj so ga aretirali in poslali v poboljševalnico. Tam je vodja poboljševalnice iz njih sestavil šolsko pihalno godbo. Louis je najprej igral bobne, nato pa je prijel za kornet in se poučil o pomembnostih igranja. Pri štirinajstih se je lahko vrnil nazaj k materi.

Ko je zaključil že vse obvezno šolanje, se je začel preživljati z prodajanjem časopisov in premoga, družinski proračun pa je povečeval tudi z igranjem na kornet. Igral je ob spremljavi pianista in bobnarja. Po kakšnem letu igranja je po zgledu zasedbe Brown Skinned Babies, kjer je trobental King Oliver, sestavil in vodil svojo prvo lastno zasedbo.

Louis je sodeloval s slavnim Kingom Oliverjem, ki je postal tudi njegov učitelj. Tako je njegova zasedba poslovala zelo uspešno. Ko je Oliver odšel igrat v Chichago, je svoje mesto v bendu predal Louisu. Ta je znal Oliverjev repertoar na pamet, zato se mu ni bilo težko vklopiti. Bend je začel dobivati vse najboljše posle v mestu in je začel organizirati celo lastne plese.

Ko so mestne oblasti zaprle mesto kjer je Armstrong ustvarjal, se je ta odselil iz domačega mesta in se pridružil orkestru Fata Marablea. To je bila njegova prva redna zaposlitev, vendar so ga leta 1922 odpustili. Armstrong se je vrnil v New Orleans in igral v nočnih klubih, čez dan pa v pihalni godbi. Postajal je vse bolj cenjen, ugleden in iskan.

Slava[uredi | uredi kodo]

Louis Armstrong

Leta 1923 se je poročil z žensko, ki ga je vpeljala v klasični svet glasbe, Lil Hardin. Svoj prvi solo je odigral na plošči Chimes blue. Leta 1924 si je poiskal mesto prvega kornenista v orkestru Oliieja Powersa. Istega leta ga je k sodelovanju povabil tudi Flethcer Henderson. S Hendersovim orkestrom je posnel več kot 40 solov.

Novembra 1925 je Armstrong prvič vstopil v snemalni studio kot vodja lastne skupine, ki jo je imenoval Hot five. To je bila izključno snemalna skupina, saj so javno nastopili le enkrat. Skupaj so ostali dve leti. Plošče so snemali za rasni katalog OKeha. Po 2. svetovni vojni je Armstrong postal prvi glasbeni ambasador ameriškega zunanjega ministrstva, džez pa zaščitni znak kapitalizma.

Njegove plošče so se prodajale kot za med, zato je sestavil novo skupino. Armstrong je sam nastopal tudi v broadwayski reviji Hot Chocolates, kjer je njegovo muziciranje spremljalo tudi belo občinstvo. Začela so se mu odpirati vrata belega show biznisa, kjer je ostal pri samem vrhu do smrti.

Njegova največja uspešnica je bila pesem »What a wonderful world«, ki se je na ameriških top pop lestvicah pojavila leta 1968.

Armstrong je izdajal plošče tudi ob največjih gospodarskih krizah. S toplim raskavim glasom je osvojil milijone src. Nastopal je v številnih hollywoodskih filmih in broadwayskih predstavah. Dvakrat je nastopil tudi v Ljubljani.

Umrl je 6. julija leta 1971 v New Yorku.

Nagrade Grammy[uredi | uredi kodo]

Armstrong je leta 1972 posmrtno prejel Grammyja za življenjsko delo, ki mu ga je podelila Academy of Recording Arts and Sciences[1]

Nagrada Grammy
Leto Kategorija Naslov Žanr Založba Rezultat
1964 Moški vokal "Hello, Dolly!" Pop Kapp Dobil

Grammy dvorana slavnih[uredi | uredi kodo]

Po ustanovitvi Grammy dvorane slavnih v letu 1973 so vanjo uvrstili tudi Armstrongove posnetke. Vanjo se lahko uvrstijo posnetki in plošče, starejše od 25 let in imajo kakovostno ali zgodovinsko pomembnost[2][3]

Grammy dvorana slavnih
Leto posnetka Naslov Žanr Založba Leto uvrstitve Opombe
1929 "St. Louis Blues" Jazz (Single) OKeh 2008 z Bessie Smith
1928 "Weather Bird" Jazz (Single) OKeh 2008 z Earlom Hinesom
1930 "Blue Yodel No. 9
(Standing on the Corner)
"
Country (Single) Victor 2007 Jimmie Rodgers (Featuring Louis Armstrong)
1932 "All of Me" Jazz (Single) Columbia 2005
1958 Porgy and Bess Jazz (Album) Verve 2001 z Ello Fitzgerald
1964 "Hello Dolly!" Pop (Single) Kapp 2001
1926 "Heebie Jeebies" Jazz (Single) OKeh 1999
1967 "What a Wonderful World" Jazz (Single) ABC 1999
1955 "Mack the Knife" Jazz (Single) Columbia 1997
1925 "St. Louis Blues" Jazz (Single) Columbia 1993 Bessie Smith in Louis Armstrong, kornet
1928 "West End Blues" Jazz (Single) OKeh 1974

Rock and Roll dvorana slavnih[uredi | uredi kodo]

V Rock and Roll dvorano slavnih so uvrstili Armstrongov West End Blues, ki se je znašel na seznamu 500 pesmi, ki so oblikovale Rock and Roll.[4]

Leto posnetka Naslov Založba Skupina
1928 West End Blues Okeh Louis Armstrong and his Hot Five

Ostale nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 1995 je bila v ZDA izdana spominska znamka za 32 centov, na kateri je bil upodobljen Louis Armstong.

Leto vpisa Naslov Rezultat Opombe
2007 Glasbena dvorana slavnih Louisiane
2007 Gennett Records Walk of Fame, Richmond, Indiana
2007 Glasbena dvorana slavnih Long Island
2004 Nesuhi Ertegün Jazz Hall of Fame
v Jazz at Lincoln Center
1990 Rock and Roll dvorana slavnih Zgodnji vpliv
1978 Big Band and Jazz dvorana slavnih
1952 Down Beat Jazz dvorana slavnih
1960[5] Hollywood Walk of Fame Zvezda na 7601 Hollywood Blvd.

Pesmi (izbor)[uredi | uredi kodo]

  • Dream a Little Dream of Me
  • Fantastic, that's You
  • I Guess I'll get the Papers and go Home
  • Give Me Your Kisses
  • Hello Brother
  • Hellzapoppin'
  • The Home Fire
  • There Must Be a Way
  • The Sunshine of Love
  • What a Wonderful World

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Lifetime Achievement Award". Grammy.com. 8. februar 2009. Pridobljeno dne 17. avgusta 2009. 
  2. ^ "Grammy Hall of Fame Database". Grammy.com. 8. februar 2009. Pridobljeno dne 17. avgusta 2009. 
  3. ^ "The Recording Academy" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-02-16. Pridobljeno dne 17. avgusta 2009. 
  4. ^ "Experience The Music: One Hit Wonders and The Songs That Shaped Rock and Roll". Rockhall.com. Pridobljeno dne 7. maja 2011. 
  5. ^ "Hollywood Walk of Fame". Walkoffame.com. 8. februar 1960. Pridobljeno dne 2. oktober 2011. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]