Lopolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Osnovni tipi intruzij:
(1) lakolit
(2) majhen dajk
(3) batolit
(4) dajk
(5) sil
(6) ognjeniški dimnik
(7) lopolit

Lopolit je relativno majhna magmatska intruzija lečaste oblike z vgreznjeno zgornjo površino. Lopoliti so na splošno povezani z vrinjenimi geološkimi skladi, dajki ali lijakasto oblikovanimi dotoki pod njimi. Nastali so v obdobju od arhaika do eocena. Vgreznjena oblika lopolita je verjetno posledica zmanjšanja volumna magme med ohlajanjem in kristalizacijo in kasnejšega usada pokrivnega sklada v prazen prostor zaradi njegove teže.[1]

Izraz lopolit je prvi definiral in uporabil Frank Fitch Grout v zgodnjih 1900. letih v opisu gabrskega kompleksa Duluth v severni Minnesoti na meji z Ontariom.

Med najbolj poznane lopolite spadajo že omenjeni Duluth, sandburyjski magmatski kompleks v Ontariju, bushveldski magmatski kompleks v južni Afriki, ki ima premer nekaj sto kilometrov in je največje poznano nahajališče platine,[2] skaergaardski kompleks na Grenlandiji in Humboldtov lopolit v Nevadi. Nastanek lopolitov v Sudburyju in Busvheldu pripisujejo trku meteorita in posledičnemu taljenju Zemljine skorje.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Stephen A. Nelson. Petrology. Introduction & Textures & Structures of Igneous Rocks. http://www.tulane.edu/~sanelson/geol212/intro&textures.htm Posodobljeno 10. januarja 2011.
  2. ^ Geology: Lopolith http://bio-geo-terms.blogspot.com/2007/01/lopolith.html. Pridobljeno 8. februarja 2011.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Blatt, Harvey in Robert J. Tracy, 1996, Petrology: Igneous, Sedimentary and Metamorphic, 2. izdaja, str. 15-16, Freeman, ISBN 0-7167-2438-3
  • Guilbert, John M. in Park, Charles F., Jr. (1986) The Geology of Ore Deposits, Freeman, ISBN 0-7167-1456-6
  • Rudolf Hohl (Hrsg.): Die Entwicklungsgeschichte der Erde. 6. izdaja. Werner Dausien Verlag, Hanau 1985, ISBN 3-768-46526-8, str. 200f.