Krvni razmaz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Krvna razmaza, obarvana po Giemsi (levo tanka plast krvi, desno debelejša plast).
Normalni krvni razmaz: a - eritrocita; b - nevrofilec; c - eozinofilec; d - limfocit.

Krvni razmaz je mikroskopski preparat v obliki tanke plasti krvi na objektniku z razprostrtimi, fiksiranimi in pobarvanimi celicami.[1] Uporablja se za enostavne citološke oziroma hematološke preglede krvnih telesc (določitev krvne slike) ter za dokazovanje prisotnosti bakterij, filarij, plazmodijev in drugih zajedavskih povzročiteljev bolezni v periferni krvi.

Priprava[uredi | uredi kodo]

Krvni razmaz se pripravi tako, da se kane kaplja krvi na eno stran objektnika in se nato s krovnim stekelcem pod kotom 30 do 45 stopinj potegne čez kapljo, da se razmaže po vsej dolžini. Cilj je ustvariti regijo, kjer so celice dovolj vsaksebi, da jih je možno prešteti in razvrstiti. Preparat se pusti na zraku, da se posuši, nato se fiksira s kratkim pomočenjem v metanol. Uspešna fiksacija je bistvena za nadaljnje barvanje ter omogoči, da se v celicah podrobno vidi struktura. Sledi barvanje z barvilom, ki različne vrste celic obarva različno in omogoči diferenciacijo.

Tehnike barvanja[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=razmaz Slovenski medicinski e-slovar; vpogled: 19. 3. 2011.