Kostnina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kost v prerezu

Kostnína (tudi kostno ali osalno tkivo) je opornina, sestavljena iz osteocitov in poapnele medceličnine.[1] Tvori čvrsti del kosti.

Vrste[uredi | uredi kodo]

Poznamo dve vrsti kostnine: kompaktno in spongiozno kostnino. Kompaktna kostnina gradi skrajno trde vrhnje plasti kosti, spongiozna kostnina (tudi puhlica) pa zapolnjuje luknjičast osrednji del. Sicer sta obe vrsti tkiva biološko enaki, razlika je v razporejenosti mikrostruktur.

Vloga[uredi | uredi kodo]

Kostnina opravlja številne funkcije, med njimi:

Kostnina/kost[uredi | uredi kodo]

Izraza kostnina in kost je treba razlikovati. Kosti so organi, ki jih poleg kostnine gradijo še žile, kostni mozeg, povrhnjica in živci. Izraz kostnina se nanaša le na mineralni matriks, ki gradi čvrste dele kosti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]