Koktajl Molotova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Koktajl Molotova

Koktajl Molotova (vojaški strokovni izraz zažigalna steklenica; tudi molotovka) je preprosto zažigalno orožje, ki je v množično rabo stopilo v 30. in 40. letih 20. stoletja. Koktajl je poimevan po sovjetskem zunanjem ministru Vladimirju Mihajloviču Molotovu.

Kot eno ključnih obrambnih orožij se je izkazalo med zimsko vojno, ko so Finci z njimi uničili veliko število sovjetskih tankov.

Sama izdelava je preprosta: v stekleno steklenico se nalije bencin in se jo začepi s kosom lahko vnetljive tkanine. Trak tkanine naj moli izven steklenice najmanj 10 cm. Oseba prižge tkanino in zaluča steklenico proti cilju, kjer se razbije in hkrati pa goreča tkanina vname gorivo. Med drugo svetovno vojno so leta 1940 Britanci v pripravi na možno nemško invazijo (Operacija Morski lev) namensko, tovarniško izdelali velike količine teh priprav. Pri tem niso uporabili tkanine, ampak so na vrat steklenice pritrdili kemikalijo (večinoma beli fosfor), ki se je vžgala, ko se je steklenica razbila. Tako vojakom ne bi bilo potrebno prižigati tkanine, ampak samo vreči steklenico.

Molotovke so posebej primerne za napad proti (oklepnim) vozilom, saj goreče gorivo lahko prodre v motorni del vozila in tam povzroči eksplozijo.

Danes so molotovke le improvizirano orožje, ki ga množično uporabljalo radikalni demonstranti v boju s policijo, saj oborožene sile uporabljajo zažigalne ročne bombe, ki so bolj primerne za vojaško rabo.