Jata galaksij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jata galaksij Abell 2744.

Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.[1] Med galaksijami v jati se nahaja intrajatna snov z razgreto plazmo, ki seva v rentgenskem delu spektra.

Omembe vredne jate so večinoma v bližnjem Vesolju, kot Jata v Devici, Jata v Peči, Jata v Herkulu in Jata v Berenkinih kodrih. Izjemno velika združba galaksij je Veliki Atraktor, v katerem prevladuje Jata v Kotomeru, in je dovolj masivna, da vpliva na krajevno širjenje Vesolja. Najmasivnejši jati v zgodnjem Vesolju sta SPT-CL J0546-5345 in SPT-CL J2106-5844.

Skupine in jate se lahko naprej združujejo v nadjate.

Osnovne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Sestava[uredi | uredi kodo]

Ime komponente Delež mase Opis
Galaksije 1 % V vidni svetlobi so vidne le-te.
Intracluster medium 9 % Plazma med galaksijami, ki seva rentgensko svetlobo.
Temna snov 90 % Najmasivnejša sestavina; zaznavna samo zaradi svoje gravitacije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Hubble Pinpoints Furthest Protocluster of Galaxies Ever Seen". ESA/Hubble Press Release (v angleščini). Pridobljeno dne 2012-01-13.