Ivermektin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivermektin
Klinični podatki
Blagovne znamkeStromectol, Soolantra, Sklice, drugo
SinonimiMK-933
AHFS/Drugs.comsistemska uporaba:monograph
topična uporaba: monograph
MedlinePlusa607069
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabeskozi usta, topično
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost–
Vezava na beljakovine93 %
Presnovajetrna (CYP450)
Razpolovni čas18 h
Izločanjez blatom; < 1 % s sečem
Identifikatorji
  • 22,23-dihidroavermektin B1a + 22,23-dihidroavermektin B1b
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
PDB ligand
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.067.738 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC
48H
74O
14 (22,23-dihidroavermektin B1a)
C
47H
72O
14 (22,23-dihidroavermektin B1b)
Mol. masa875,106 g·mol−1 (22,23-dihidroavermektin B1a)
861,079 g·mol−1 (22,23-dihidroavermektin B1b)
3D model (JSmol)
  • CC[C@H](C)[C@@H]1[C@H](CC[C@@]2(O1)C[C@@H]3C[C@H](O2)C/C=C(/[C@H]([C@H](/C=C/C=C/4\CO[C@H]5[C@@]4([C@@H](C=C([C@H]5O)C)C(=O)O3)O)C)O[C@H]6C[C@@H]([C@H]([C@@H](O6)C)O[C@H]7C[C@@H]([C@H]([C@@H](O7)C)O)OC)OC)\C)C.C[C@H]1CC[C@]2(C[C@@H]3C[C@H](O2)C/C=C(/[C@H]([C@H](/C=C/C=C/4\CO[C@H]5[C@@]4([C@@H](C=C([C@H]5O)C)C(=O)O3)O)C)O[C@H]6C[C@@H]([C@H]([C@@H](O6)C)O[C@H]7C[C@@H]([C@H]([C@@H](O7)C)O)OC)OC)\C)O[C@@H]1C(C)C
  • InChI=1S/C48H74O14.C47H72O14/c1-11-25(2)43-28(5)17-18-47(62-43)23-34-20-33(61-47)16-15-27(4)42(26(3)13-12-14-32-24-55-45-40(49)29(6)19-35(46(51)58-34)48(32,45)52)59-39-22-37(54-10)44(31(8)57-39)60-38-21-36(53-9)41(50)30(7)56-38;1-24(2)41-27(5)16-17-46(61-41)22-33-19-32(60-46)15-14-26(4)42(25(3)12-11-13-31-23-54-44-39(48)28(6)18-34(45(50)57-33)47(31,44)51)58-38-21-36(53-10)43(30(8)56-38)59-37-20-35(52-9)40(49)29(7)55-37/h12-15,19,25-26,28,30-31,33-45,49-50,52H,11,16-18,20-24H2,1-10H3;11-14,18,24-25,27,29-30,32-44,48-49,51H,15-17,19-23H2,1-10H3/b13-12+,27-15+,32-14+;12-11+,26-14+,31-13+/t25-,26-,28-,30-,31-,33+,34-,35-,36-,37-,38-,39-,40+,41-,42-,43+,44-,45+,47+,48+;25-,27-,29-,30-,32+,33-,34-,35-,36-,37-,38-,39+,40-,41+,42-,43-,44+,46+,47+/m00/s1
  • Key:SPBDXSGPUHCETR-JFUDTMANSA-N

Ivermektín, pod zaščitenim imenom Stromectol in drugimi, je zdravilo za zdravljenje okužb z zajedavci.[6][7][8] Pri ljudeh se med drugim uporablja proti ušivosti, garjam, rečni slepoti, strongiloidozi, trihuriozi, askariozi in limfatični filariozi.[6][9][10][11] V veterinarski medicini se med drugim uporablja za preprečevanje in zdravljenje srčne gliste in pršičavosti (akaroze).[10] Uporablja se peroralno (z zaužitjem skozi usta), pri kožnih okužbah pa se lahko nanese tudi topično.[6][12]

Pogosti neželeni učinki pri peroralni uporabi so vročina, srbež in izpuščaj,[6] pri topični uporabi za zdravljenje ušivosti pa pordele oči, suha koža in pekoč občutek na koži.[13] Ni znano, ali je uporaba med nosečnostjo varna, med dojenjem pa naj bi bilo zdravljenje z ivermektinom sprejemljivo.[14] Je derivat avermektina.[6][8] Preko različnih mehanizmov delovanja povzroči odmrtje zajedavca.[6]

Ivermektin so odkrili leta 1975, v klinično uporabo pa je prešel leta 1981.[15][16] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[17] V ZDA je odobren kot antiparazitik,[18] v Sloveniji pa ni registrirano nobeno zdravilo z ivermektinom.[19]

V času pandemije koronavirusne bolezni 2019 (covida-19) so se razširile netočne informacije o ivermektinu kot učinkovitem zdravilu za zdravljenje in preprečevanje covida-19.[20][21] O učinkovitosti ivermektina zoper covid 19 ni zanesljivih strokovnih dokazov.[22][23]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Ivermektin deluje na živčne celice zajedavskih povzročiteljev bolezni (žuželk in helmintov).[24] Veže se na od glutamata odvisne kloridne kanalčke, ki jih je veliko v celičnih membranah živčnih in mišičnih celic pri nevretenčarjih.[25] Z ivermektinom vezani kanalčki ostajajo odprti, kar poveča pretok kloridnih kanalčkov skozi celične membrane in povzroča njihovo hiperpolarizacijo.[25][24] Zaradi hiperpolarizacije živčnih celic so prizadeta tkiva pri nevretenčarskem povzročitelju paralizirana, naposled pa povzročitelj pogine.[25] Pri ljudeh in drugih sesalcih so od glutamata odvisni kloridni kanalčki omejeni le na možgane in hrbtenjačo, ki jih pa ivermektin ne doseže, saj ne prehaja krvno-možganske pregrade.[25]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »List of nationally authorised medicinal products« (PDF). Evropska agencija za zdravila. 26. november 2020.
  2. ↑ »Stromectol – ivermectin tablet«. DailyMed. 15. december 2019. Pridobljeno 28. oktobra 2020.
  3. ↑ »Soolantra – ivermectin cream«. DailyMed. Pridobljeno 18. julija 2021.
  4. ↑ »FDA Approves Lotion for Nonprescription Use to Treat Head Lice«. U.S. Food and Drug Administration (FDA) (tiskovna objava). 27. oktober 2020. Pridobljeno 27. oktobra 2020. Javna domena Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
  5. ↑ »Package Labeling« (PDF). U.S. Food and Drug Administration (FDA). Pridobljeno 11. avgusta 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 »Ivermectin«. The American Society of Health-System Pharmacists. Arhivirano iz spletišča dne Januarja. 3, 2016. Pridobljeno Januarja. 16, 2016.
  7. ↑ Laing R, Gillan V, Devaney E (Junij 2017). »Ivermectin – Old Drug, New Tricks?«. Trends Parasitology. 33 (6): 463–472. doi:10.1016/j.pt.2017.02.004. PMC 5446326. PMID 28285851.
  8. ↑ 8,0 8,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8398283/ivermektin?query=ivermektin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 8. 2021.
  9. ↑ Sneader W (2005). Drug Discovery a History. Chichester: John Wiley & Sons. str. 333. ISBN 978-0-470-01552-0.
  10. ↑ 10,0 10,1 Saunders Handbook of Veterinary Drugs: Small and Large Animal (4 izd.). Elsevier Health Sciences. 2015. str. 420. ISBN 978-0-323-24486-2. Arhivirano iz spletišča dne Januarja. 31, 2016.
  11. ↑ U.S. Centers for Disease Control and Prevention (CDC) (23. avgust 2019). »Ascariasis – Resources for Health Professionals«. U.S. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Pridobljeno 28. decembra 2019.
  12. ↑ Panahi Y, Poursaleh Z, Goldust M (2015). »The efficacy of topical and oral ivermectin in the treatment of human scabies« (PDF). Annals of Parasitology. 61 (1): 11–16. PMID 25911032. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. aprila 2020. Pridobljeno 13. avgusta 2021.
  13. ↑ »Ivermectin (topical)«. The American Society of Health-System Pharmacists. Julij. 27, 2020. Pridobljeno Januarja. 16, 2021.
  14. ↑ »Ivermectin Levels and Effects while Breastfeeding«. Drugs.com. Arhivirano iz spletišča dne Januarja. 1, 2016. Pridobljeno Januarja. 16, 2016.
  15. ↑ Mehlhorn H (2008). Encyclopedia of parasitology (3. izd.). Berlin: Springer. str. 646. ISBN 978-3-540-48994-8. Arhivirano iz spletišča dne Junija 26, 2020.
  16. ↑ Vercruysse J, Rew RS, ur. (2002). Macrocyclic lactones in antiparasitic therapy. Oxon, UK: CABI Pub. str. Preface. ISBN 978-0-85199-840-4. Arhivirano iz spletišča dne Januarja. 31, 2016.
  17. ↑ World Health Organization (2019). World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019. Geneva: World Health Organization. hdl:10665/325771. WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
  18. ↑ Ahmed S, Karim MM, Ross AG, Hossain MS, Clemens JD, Sumiya MK, in sod. (december 2020). »A five-day course of ivermectin for the treatment of COVID-19 may reduce the duration of illness«. International Journal of Infectious Diseases. 103: 214–16. doi:10.1016/j.ijid.2020.11.191. PMC 7709596. PMID 33278625.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  19. ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BJENALISTI%5D=1)+(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_ivermektin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, zadnja osvežitev podatkov: 13. 8. 2021.
  20. ↑ Evershed N, McGowan M, Ball A. »Anatomy of a conspiracy theory: how misinformation travels on Facebook«. The Guardian. Pridobljeno 26. maja 2021.
  21. ↑ »Fact-checking claim about the use of ivermectin to treat COVID-19«. PolitiFact. Washington, DC. Pridobljeno 26. maja 2021.
  22. ↑ »EMA advises against use of ivermectin for the prevention or treatment of COVID-19 outside randomised clinical trials«. Evropska agencija za zdravila. 22. marec 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  23. ↑ Garegnani LI, Madrid E, Meza N (22. april 2021). »Misleading clinical evidence and systematic reviews on ivermectin for COVID-19«. BMJ Evidence-Based Medicine. doi:10.1136/bmjebm-2021-111678. ISSN 2515-446X. PMID 33888547.
  24. ↑ 24,0 24,1 Martin RJ; Robertson AP; Choudhary S (Januar 2021). »Ivermectin: An Anthelmintic, an Insecticide, and Much More«. Trends Parasitol. 37 (1): 48–64. doi:10.1016/j.pt.2020.10.005. PMC 7853155. PMID 33189582. S2CID 226972704.
  25. ↑ 25,0 25,1 25,2 25,3 Omura S, Crump A (september 2014). »Ivermectin: panacea for resource-poor communities?«. Trends Parasitol. 30 (9): 445–455. doi:10.1016/j.pt.2014.07.005. PMID 25130507.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivermektin&oldid=6126753«