Istemi
| Istemi | |
|---|---|
| Jabgu Prvega turškega kaganata | |
| Vladanje | 552-575 |
| Naslednik | Tardu |
| Kagan | Bumin kagan (552–553) Isik kagan (553–554) Mukan kagan (554–572) Taspar kagan (572–574) |
| Rojstvo | datum neznan ali 6. stoletje |
| Smrt | 575 Prvi turški kaganat |
| Potomci | Tardu Tamgan |
| Rodbina | Ašina |
| Oče | Ašina Tuvu |
| Religija | tengrizem |
Istemi, Dizabul[1] ali Ištemi Sir jabgu kagan[2] (kitajsko: 室點密) je bil vladar zahodnega dela Gokturkov, ki je kasneje postal Zahodni turški kaganat in vladal Sogdijcem,[3] * ni znano, † 575.
Bil je sin Ašina Tuvuja in oče Tarduja in Tamgana. Leta 552 in 553 je bil jabgu (vazal) svojega brata Bumin kagana.[4] Po smrti je v turških virih omenjen kot kagan. [5]
Vladanje[uredi | uredi kodo]
Med svojo vladavino je vzpostavil diplomatske odnose s Perzijskim in Bizantinskim cesarstvom, premagal Heftalite in deloval kot najvišji državnik med razpadom vzhodne polovice gokturškega cesarstva. O njem je veliko znanega od diplomatskih predstavnikov Bizantinskega cesarstva.
Kmalu potem, ko so nestorijanski krščanski menihi pretihotapili jajčeca sviloprejke iz Kitajske v Bizantinsko cesarstvo, je bizantinski zgodovinar Menander Protektor opisal, kako so Sogdijci poskušali vzpostaviti neposredno trgovino s kitajsko svilo z Bizantinskim cesarstvom. Ko je Istemi sklenil zavezništvo s sasanidskim vladarjem Kozravom I., da bi premagal Heftalitsko cesarstvo, so se na Istemija obrnili sogdijski trgovci s prošnjo, da bi pri sasanidskem kralju kraljev pridobil privilegij za njihova potovanja po perzijskih ozemljih in trgovanje z Bizantinci.[6] Istemi je prošnjo zavrnil, njihovo drugo prošnjo pa je odobril in poslal sogdijsko delegacijo k sasanidskemu kralju. Kralj je dal vse člane delegacije zastrupiti.[6] Sogdijski diplomat Maniah je zatem prepričal Istemija, da je poslal delegacijo neposredno v bizantinsko prestolnico Konstantinopel. Delegacija je tja prispela leta 568, cesarja Justina II. bogato obdarila s svilo in predlagala zavezništvo proti sasanidski Perziji. Justin II. je ponudbo sprejel in poslal delegacijo v Turški kaganat, s čimer je zagotovil neposredno trgovanje s svilo, kot so želeli Sogdijci.[7][6]
Kot Buminov brat je vladal na skrajnem zahodu njunega kaganata. Četudi je bil jabgu (vazal) je bil de facto suveren, čeprav je uradno priznaval kaganovo nadoblast. Po Hušujevi smrti je reorganiziral kaganat v tri kraljestva: vzhodno, srednje in zahodno in jih podelil Džotanu, Arslanu in Šetuju.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Howard, Michael C. Transnationalism in Ancient and Medieval Societies, the Role of Cross Border Trade and Travel, McFarland & Company, 2012, str. 133.
- ↑ Christoph Baumer. History of Central Asia, vol. 2, 2014.
- ↑ Wood, Francis (2002). The Silk Road: Two Thousand Years in the Heart of Asia. Berkeley, CA: University of California Press. str. 238–239. ISBN 978-0-520-24340-8.
- ↑ Michalis N. Michael; Matthias Kappler; Eftihios Gavriel (2009). Archivum Ottomanicum. Mouton. str. 68, 69.
- ↑ »TURK BITIG«. bitig.org. Pridobljeno 28. julija 2018.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Howard, Michael C. Transnationalism in Ancient and Medieval Societies, the Role of Cross Border Trade and Travel, McFarland & Company, 2012, str. 133.
- ↑ Liu, Xinru, "The Silk Road: Overland Trade and Cultural Interactions in Eurasia". V Agricultural and Pastoral Societies in Ancient and Classical History, ur. Michael Adas, American Historical Association, Philadelphia: Temple University Press, 2001, str. 168.
Istemi Ašina Rojen: ni znano Umrl: 575
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: nihče |
Jabgu Prvega turškega kaganata 552–575 |
Naslednik: Tardu |