Irwin Ira Shapiro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Irwin Ira Shapiro
Rojstvo10. oktober 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (94 let)
New York
Bivališče ZDA
Državljanstvoameriško
NarodnostZdružene države Amerike ameriška
Področjaastrofizika
Alma materUniverza Cornell
diploma
Univerza Harvard
magisterij
doktorat
DisertacijaMethods of Approximation for High Energy Nuclear Scattering (1955)
Znani študentiSteven Jeffrey Ostro
Alyssa Ann Goodman
Poznan poShapirova časovna zakasnitev
Pomembne nagrademedalja Alberta A. Michelsona
Heinemanova nagrada (1983)
Brouwerjeva nagrada
medalja Charlesa A. Whittna (1991)
medalja Williama Bowiea
medalja Alberta Einsteina
nagrada Gerarda P. Kuiperja
Einsteinova nagrada

Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.

Shapiro je Timkenov univerzitetni profesor na Univerzi Harvard.[1] Na Harvardu poučuje od leta 1982. Med letoma 1982 in 2004 je bil predstojnik Harvard-Smithsonovega središča za astrofiziko.[2][3]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Shapiro se je rodil v New Yorku. Končal je Brooklynsko tehniško gimnazijo (Brooklyn Technical High School) v New Yorku. Diplomiral je iz matematike na Univerzi Cornell. Magisterij in doktorat je opravil iz fizike na Univerzi Harvard. Leta 1954 je postal član Lincolnovega laboratorija Tehnološkega inštituta Massachusettsa, kjer je leta 1967 postal profesor fizike. Leta 1981 je Bowell odkril asteroid glavnega pasu 3832, ki ga je kasneje po Shapiru imenoval Shapirov nekdanji študent Ostro.[4] Leta 1982 je postal profesor in na Harvardu prejel Guggenheimovo štipendijo za znanstveno raziskovanje.[5] Postal je tudi predstojnik Harvard-Smithsonovega središča za astrofiziko. Leta 1997 je postal prvi Timkenov univerzitetni profesor Univerze Harvard.[1]

Shapiro je leta 1964 predlagal nov 4. preskus Einsteinove splošne teorije relativnosti. 25. januarja 1970 so izmerili časovne zakasnitve radarskih valov pri odboju od planeta. Meritev je potekala z dvema neodvisnima oddajnikoma in antenama pri dveh različnih frekvencah, da so izločili vpliv plazme v Sončevi atmosferi, zakasnitve radarskih valov pri odboju na Veneri ob njeni zgornji konjunkciji, ko se curek na približno 4 Sončeve polmere približa središču Sonca. Dodatna zakasnitev je bila skoraj 200 mikrosekund, kar se ujemalo skoraj na odstotek točno (Shapiro, M. E. Ash, R. P. Ingalls, W. B. Smith, D. B. Campbell, R. B. Dice, R. F. Jurgens, G. H. Pettengill).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 »Shapiro Named First Timken University Professor« (v angleščini). Harvard University Gazette. 16. oktober 1997. Pridobljeno 26. februarja 2007.
  2. »Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics Celebrates 25 Years« (v angleščini). Harvard University Gazette. 15. oktober 1998. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2016. Pridobljeno 26. februarja 2007.
  3. »Alcock to lead the CfA« (v angleščini). Harvard University Gazette. 20. maj 2004. Pridobljeno 26. februarja 2007.
  4. »(3832) Shapiro« (v angleščini). Pridobljeno 16. novembra 2014.
  5. »Irwin I. Shapiro« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2013. Pridobljeno 16. novembra 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]