Inercialni opazovalni sistem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile. V limiti klasične mehanike lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak sistem, ki se giblje nepospešeno, torej sistem, ki ne pospešuje ali zavira in se ne vrti.

Klasična mehanika[uredi | uredi kodo]

V klasični mehaniki lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak opazovalni sistem, ki se giblje s konstantno hitrostjo, a pod pogojem, da je ta hitrost zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. V inercialnem opazovalnem sistemu veljajo Newtonovi zakoni gibanja.

Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se z Galilejevo transformacijo prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega.

Posebna teorija relativnosti[uredi | uredi kodo]

Posebna teorija relativnosti se ukvarja s primeri, ko hitrost gibanja ni zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega, z Lorentzovo transformacijo, ki je razširitev Galilejeve transformacije.

Splošna teorija relativnosti[uredi | uredi kodo]

Splošna teorija relativnosti postavlja dodaten pogoj, ki ga mora sistem izpolnjevati, da je inercialen: sistem mora biti dovolj daleč od teles z veliko maso, tako da v njem ni gravitacijskega polja.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Strnad, Janez (1977), Fizika, 1. del. Mehanika, toplota, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. (COBISS)
  • Strnad, Janez (1981), Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 13-15. (COBISS)