Helena Lepa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Helena Lepa (hrvaško: Jelena Lijepa, madžarsko: Ilona), hrvaška kraljica, žena Dimitrija Zvonimirja, * ?, † verjetno okrog 1091.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Helena Lepa je bila hči ogrskega kralja Bele I. in je bila sestra Álmoša in ogrskega kralja Ladislava I..[1][2] Bila je poročena z Zvonimirjem, ki je bil najkasneje okrog leta 1070 ban v stari Slavoniji.[3] V zakonu se jima je rodil sin Radovan.[2] Leta 1070 je Zvonimir postal sovladar Petra Krešimirja.[4][5] Po smrti Petra Krešimirja je bil hrvaški kralj, a je njegov in Helenin sin Radovan verjetno umrl že pred njim in se po letu 1083 v ohranjenih virih ne omenja več.[6]

Po Zvonimirjevi smrti leta 1089 naj bi Helena Štefanu II. ne priznala pravice do prestola in naj bi se zavzemala, da bi zavladal njen brat, ogrski kralj Ladislav.[7] Štefanova vladavina je bila kratkotrajna, saj je umrl že leta 1091, po njegovi smrti pa je na Hrvaškem zavladala velika zmeda, v kateri sta se za nasledstvo borili protimadžarska stranka in pa madžarska stranka, ki naj bi delovala prav pod Heleninim vodstvom.[7] Helena Lepa naj bi se domnevno iz Hrvaške umaknila v Slavonijo in od tam poklicala na pomoč svojega brata Ladislava I.[8]

Helenina politična vloga po smrti vladarja Zvonimirja je osnovana na kasnejših zgodovinskih virih in jo povzema večina hrvaških zgodovinarjev. Nimamo pa zanesljivih zgodovinskih virov, da je bila Helena v času po Zvonimirjevi smrti dejansko sploh še živa. [9] Vsekakor pa je pa je njena sorodstvena povezava z ogrsko vladarsko hišo Madžarom omogočila vmešavanje v notranjo politiko tedanje hrvaške države. Ladislav je leta 1092 brez večjega odpora zasedel Slavonijo, kjer je za vladarja postavil Álmoša, ostale Hrvaške pa si ni uspel podrediti.[10] Šele nasledniku Kolomanu je uspelo pridobiti oblast tudi Hrvaško in Dalmacijo.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Šišić, F. (1990): str. 527.
  2. ^ 2,0 2,1 Klaić, N. (1990): str. 124.
  3. ^ Klaić, N. (1990): str. 116-117.
  4. ^ Goldstein, I. (1995): str. 401.
  5. ^ Voje, I. (1994): str. 60.
  6. ^ Stipišić, J.; Šamšolović, M. (1967): str. 165, 181-182.
  7. ^ 7,0 7,1 Voje, I. (1994): str. 60.
  8. ^ Babić, A. (ur.; 1953): str. 201.
  9. ^ glej v: Marijan Zdravka Jelaska.
  10. ^ Babić, A. (ur.; 1953): str. 202.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Babić Anto (ur.) (1953). Zgodovina narodov Jugoslavije. Ljubljana, DZS.
  • Goldstein, Ivo (1995). Hrvatski rani srednji vijek. Zagreb, Novi Liber : Zavod za hrvatsku povijest Filozofskog fakulteta.
  • Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Stipišić, Jakov; Šamšolović, Miljen (1967). Diplomatički zbornik kraljevine Hrvatske, Dalmacije i Slavonije. Zagreb: JAZU, 1967, str. 165, 181-182.
  • Voje, Ignacij (1994).Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.

Internetni viri[uredi | uredi kodo]