Gorenje (podjetje)

Skupina Gorenje
Tip	družba z omejeno odgovornostjo
Panoga	aparati in storitve za dom
Ustanovitev	1950
Ustanovitelj	Ivan Atelšek
Sedež	Velenje,; Slovenija
Ključni ljudje	Hanson Han; in Chao Liu
Produkti	gospodinjski aparati
Prihodek	2,045 milijarde evrov (2021)
Operat. dobiček	−44.588.000 evro (2019)
Čisti dobiček	−56.042.000 evro (2019)
Skupno premoženje	1.012.329.000 evro (2019)
Št. zaposlenih	10895 (2012)
Krovno podjetje	Hisense
Spletna stran	www.gorenje.si

Gorenje je slovensko podjetje, ki izdeluje in prodaja gospodinjske aparate ter belo tehniko.

Podjetje je med največjimi slovenskimi neto izvozniki – izvozi 90 % konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Spada med osem največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi s 4 % tržnim deležem. Letna proizvodnja in prodaja znaša 3,7 milijona velikih gospodinjskih aparatov - podjetje prodaja v več kot 70 državah sveta.

Vrednostna struktura prihodkov od prodaje: gospodinjski aparati 83 %, notranja oprema 6 % in trgovina in storitve 11 %. Največji delež prodaje dosega v Evropski uniji, kjer proda 57 %, v vzhodni Evropi 37 % in v ostalih državah 6 %. Skupina Gorenje proda 90 % izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami.

Družbo sestavlja krovna družba Gorenje, d. d., ter 101 družba, od tega 78 v tujini. Od leta 2018 je družba Gorenje v lasti Kitajskega podjetja Hisense. V začetku leta 2019, se je Gorenje iz delniške družbe (d.d.), preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

V skladu s pogodbo z Rotisom Gorenje izdeluje oklepna vozila Patria AMV.

Zgodovina

Leta 1950 je bilo Gorenje ustanovljeno v vasici Gorenje po nalogu Jugoslovanske vlade z Ivanom Atelškom na čelu. Leta 1958 so začeli proizvajati štedilnike na trda goriva. Leta 1960 se je sedež družbe preselil v Velenje. Leta 1961 so izvozili prvih 200 štedilnikov v Nemčijo. V 1970ih je gorenje zaposlovalo 20.000 ljudi. Prodajno mrežo so razširili v zahodno Evropo (Nemčija, Avstrija, Francija, Danska in Italija) in Avstralijo. Leta 1978 je Gorenje kupilo nemško družbo Körting, s tem se je pojavila potreba po reaktivnem poslovnem letalu v Gorenju. V 1980ih se je izvoz razširil v Združeno kraljestvo in ZDA. V 1990ih je Gorenje širilo izvoz predvsem v vzhodno Evropo. Leta 1997 se je Gorenje preoblikovalo v delniško družbo.

Poslovno letalstvo Gorenje

Leta 1973 so za poslovno letenje sistema Gorenje kupili letalo Piper PA-34 Seneca I YU-BIL, kasneje pa še kvalitetnejše letalo Piper PA-31P Navajo YU-BKY, ki je že imelo kabino pod tlakom. Leta 1978 je Gorenje kupilo sedem-sedežno reaktivno letalo Cessna 500 Citation I YU-BIA. Leta 1989 so letalo nadomestilo z deset-sedežnim reaktivnim letalom Cessna 550 Citation II YU-BPL (kasnejši registrski oznaki SL-BAC in S5-BAC). Gorenje je letala koristilo za svoje poslovne potrebe, potrebe poslovnih partnerjev in politike. Baza je bila na letališču v Mariboru. Gorenje je s poslovno letalsko dejavnostjo prenehalo leta 1995. Potovanje s poslovnimi letali ima v svetu velik ugled, zato so Gorenje jemali kot resno družbo. Gorenje je bilo eno redkih gospodarskih družb v 1970ih z tako visokim korporativnim poslovnim nivojem in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na trge kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost.^[2]

Letalo	Hitrost	Doseg	reg. št.	Izvor
Piper PA-34 Seneca I	340 km/h	1500 km	YU-BIL	ZDA
Piper PA-31P Navajo	380 km/h	1800 km	YU-BKY	ZDA
Cessna 500 Citation I	660 km/h	2400 km	YU-BIA	ZDA
Cessna 550 Citation II	740 km/h	3700 km	S5-BAC	ZDA

Sklici

↑ »Skupina Gorenje - Skupina Gorenje«. Gorenjegroup.com. Gorenje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2014. Pridobljeno 12. marca 2014.
↑ Aplinc, Miran (2021). Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni in 50 let delovanja Šaleškega aerokluba. Šoštanj : Muzej Velenje. COBISS 76145923. ISBN 978-961-94516-8-7.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gorenje (podjetje).

www.gorenje.com

Ta članek o podjetju ali korporaciji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] »Skupina Gorenje - Skupina Gorenje«. Gorenjegroup.com. Gorenje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2014. Pridobljeno 12. marca 2014.

[2] Aplinc, Miran (2021). Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni in 50 let delovanja Šaleškega aerokluba. Šoštanj : Muzej Velenje. COBISS 76145923. ISBN 978-961-94516-8-7.

[1]

[2]