Geštinana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Geštinana
Boginja kmetijstva, plodnosti in razlage sanj
Fragment posode iz marmorja z Geštinaninim imenom; Uruk, Sumerija, 2004-1595 pr. n. št.; Nacionalni muzej Iraka, Bagdad
Kultno središčeNipur, Isin in Uruk
Osebne informacije
StaršiEnki in Ninhursaga
SorodnikiDumuzi (brat)
PartnerNingišzida
PoistovetenjeAmageštin

Geštinana, znana tudi kot Ngeštin-ana, je bila staroveška sumerska boginja kmetijstva, plodnosti in razlage sanj, imenovanih "božansko grozdno vino". Bila je hčerka Enkija in Ningursage, sestra boga Dumuzija in soproga boga Ningiside. Geštinana je skrivala svojega brata, ko so ga lovili demoni galluji in objokovala njegovo smrt, ko so ga ujeli in odvlekli v podzemni svet. Nazadnje je pristala, da ga bo vsako leto pol leta nadomeščala v podzemnem svetu in mu dovolila oditi v nebesa k Inani. Sumerci so verjeli, da se je v času, ko je bila Geštinana v nebesih in Dumuzi v podzemlju, zemlja posušila in opustela in povzročila poletje.

Čaščenje[uredi | uredi kodo]

Mezopotamska glinasta tablica iz amoritskega obdobja (okoli 2000-1600 pr. n. št.), na kateri je objokovanje nad Dumuzijevo smrtjo; Muzej Louvre, Pariz

Geštinana je prvič potrjena v besedilih iz zgodnjega dinastičnega obdobja IIIb. Njena glavna kultna središča so bila mesta Nipur, Isin in Uruk. Častili so jo tudi v akadskem obdobju (2334–2193 pr.n.št.), v starobabilonskem obdobju pa je njen kult izginil. Njenega imena kljub temu niso pozabili, ker se omenja še v knjižnih delih iz selevkidskega obdobja (312-47 pr. n. št.).[1] Na Geštinano so gledali kot na boginjo mater[2] in jo tesno povezovali z razlago sanj.[2] Tako kot njen brat Dumuzi je bila tudi podeželsko božanstvo, povezano s podeželjem in širokimi polji.[2]

Mitologija[uredi | uredi kodo]

Dumuzijeve sanje[uredi | uredi kodo]

Sumerska pesnitev Dumuzijeve sanje se začne z Dumuzijevi pripovedovanjem Geštinani o zastrašujočih sanjah, ki jih je sanjal. Nato pridejo demoni galluji in ga odvlečejo v podzemlje za nadomestitev njegove žene Inane, ki jo je Enki, sumerski bog vode, rešil iz podzemlja. Dumuzi demonom pobegne in se skrije. Galluji zatem brutalno mučijo Geštinano, da bi jo prisilili, da jim pove, kje se skriva Dumuzi. Geštinana jim tega noče povedati, zato galluji odidejo do neimenovanega Dumuzijevega "prijatelja", ki Dumuzija izda in demonom pove, kje se skriva. Galluji Dumuzija ujamejo, potem pa ga bog sonca Utu, ki je tudi Inanin brat, spremeni v gazelo in ga reši. Čez čas galluji Dumuzija ponovno ujamejo in ga povlečejo v podzemlje.[3][4]

Dumuzijeva vrnitev[uredi | uredi kodo]

V sumerski pesnitvi Dumuzijeva vrnitev, ki je nadaljevanje pesnitve Dumuzijeve sanje, Geštinana dneve in noči objokuje Dumuzijevo smrt. Pridruži se ji Inana, ki je očitno doživela čustveno spremembo, in Dumuzijeva mati Sirtur. Vse tri gospe nenehno jokajo, dokler muha Inani ne razkrije, kje je njen mož. Inana in Geštinana odideta do mesta, kjer naj bi našli Dumuzija. Ko ga najdeta, se Inana odloči, da bo odslej Dumuzi preživel polovico leta z njo v nebesih, drugo polovico leta pa z njeno sestro Ereškigal v podzemlju.[5]

Rodoslovje sumerskih bogov[uredi | uredi kodo]

An
NinhursagaEnki
sin Nammu
Ningikuga
hčerka Nammu
Nisaba
hčerka Uraš
Haja
NinsarNinlilEnlil
NinkuraNingal
morda hčerka Enlila
NannaNergal
morda sin Enkija
Ninurta
morda sin Ninhursage
Nintinuga
hčerka Uraš
UttuInana
morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja
Dumuzi
morda sin Enkija
UtuEreškigal
poročena z Nergalom
MeškiagašerLugalbandaNinsun
EnmerkarGilgameš
Ur-Nungal


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Richter 2004.
  2. 2,0 2,1 2,2 Black & Green 1992, str. 88.
  3. Wolkstein & Kramer 1983, str. 74-84.
  4. http://etcsl.orinst.ox.ac.uk/section1/tr143.htm.
  5. Wolkstein & Kramer 1983, str. 85-89.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Black, Jeremy; Green, Anthony (1992), Gods, Demons and Symbols of Ancient Mesopotamia: An Illustrated Dictionary, The British Museum Press, ISBN 0-7141-1705-6
  • Michael Jordan (2002). Encyclopedia of Gods. Kyle Cathie Limited.
  • Richter, T. (2004), Untersuchenungen zu den lokalen Panthea Süd- und Mittelbabyloniens in altbabylonidcher Zeit, zv. 2, Münster, Germany: Ugarit-Verlag
  • Wolkstein, Diane; Kramer, Samuel Noah (1983), Inanna: Queen of Heaven and Earth: Her Stories and Hymns from Sumer, New York: Harper & Row Publishers