Gaussov snop
Gaussov snop je snop elektromagnetnega valovanja, katerega prečno komponento opišemo z Gaussovo funkcijo. Snope gaussove oblike izračunamo kot rešitve obosne Helmholzove enačbe, v praksi pa jih najdemo predvsem v osnovnem laserskem žarku. Gaussovi snopi se imenujejo po nemškem matematiku in fiziku Johannu Carlu Friedrichu Gaussu.
Vsebina |
Matematična oblika [uredi]
Amplitudo elektromagnetnega valovanja zapišemo v obliki:
kjer je:
: oddaljenost od osi snopa,
: vzdolžna koordinata, merjena od najožjega dela snopa (grla),
: imaginarno število (za katerega velja
),
: valovno število
: širina snopa v grlu
Funkcije
in
vpeljemo spodaj.
Sorodno lahko zapišemo tudi porazdelitev intenzitete snopa:
Parametri snopa [uredi]
Širina snopa [uredi]
Širino snopa
, ki jo vpeljemo kot oddaljenost od osi
, pri kateri vrednost električne poljske jakosti pade na
vrednosti na osi, izrazimo kot:
pri čemer je za določeno valovno dolžino območje bližnjega polja
enako:
Legi, kjer doseže širina snopa minimum, pravimo grlo. Širina snopa v grlu je
.
Območje bližnjega polja [uredi]
Širina snopa v točkah
je:
Razdaljo med tema dvema točkama označimo z
in ji pravimo območje bližnjega polja ali dolžina grla:
Krivinski radij [uredi]
Ukrivljenost valovnih front, ki sestavljajo snop, opišemo s krivinskih radijem
:
Pri
je krivinski radij neskončen in valovne fronte so ravnine. Najmanšo vrednost doseže pri
, kjer je:
Krivinski radij se za
veča in se za velike
izraža kot:
Kompleksna ukrivljenost [uredi]
Kompleksno ukrivljenost definiramo kot:
z ostalimi parametri Gaussovega snopa jo povežemo preko recipročne kompleksne ukrivljenosti:
Fazni člen [uredi]
Fazni člen oz. Gouyevo fazo izračunamo kot:
Divergenca snopa [uredi]
V limiti
širino snopa opišemo s približno zvezo
Divergenca snopa je izražena s kotom:
Divergenca snopa je sorazmerna z valovno dolžino ter obratno sorazmerna s širino grla. Dobro kolimirane žarke dobimo torej tako, da uporabimo snop s širokim grlom in majhno valovno dolžino.
Snopi višjega reda [uredi]
Osnovni Gaussov snop nam predstavlja rešitev obosnega (paraksialnega) približka Helmholzove enačbe, vendar ni edina rešitev te enačbe. Rešijo jo med drugimi tudi snopi višjih redov:
- Hermite-Gaussov snop (v kartezičnih koordinatah)
- Laguerre-Gaussov snop (v cilindričnih koordinatah)
V idealnem primeru (stabilen resonator, homogeno pomnoževalno sredstvo, popolnoma ravna ali pa parabolična zrcala,...) laser ustvarja osnovni Gaussov snop (pravimo mu tudi
način delovanja). V realnem laserju različni efekti (na primer spreminjanje optične homogenosti pomnoževalnega sredstva zaradi segrevanja) pripomorejo k popačitvi osnovne Gaussove oblike, kar opišemo z bolj kompliciranimi funkcijami (Hermitovo, Laguerrovo,...).
Literatura [uredi]
- Saleh, B.E.A. & Teich, M.C. (1991). Fundamentals of Photonics. New York: John Wiley & Sons, str. 80-107. ISBN 0-471-83965-5
- Yariv, A. (1989). Quantum Electronics, 3. izdaja. Wiley. ISBN 0-471-60997-8
- Encyclopedia of Laser Physics and Technology

: oddaljenost od osi snopa,
:
),
:
: širina snopa v grlu





![R(z) = z \left[{ 1+ {\left( \frac{z_0}{z} \right)}^2 } \right] \ .](http://upload.wikimedia.org/math/2/b/5/2b538c79cf44abafe7271702b9293ea1.png)






