Gangliozid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gangliozídi so glikosfingolipidi, ki vsebuje N-acetilnevraminsko kislino ali drug sialičnokislinski strukturni element[1]. V telesu ga je največ v osrednjem živčevju in je verjetno pomemben za strukturo sinaps.[2]

Izraz gangliozid je leta 1942 prvi uporabil nemški znanstvenik Ernst Klenk in z njim opisal novo odkrite lipide iz možganskih ganglijskih celic.[3]

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Zgradba glikozida GM1.

Glikozidi so oligoglikozilceramidni derivati laktozilceramida, ki imajo v svoji strukturi ostanek sialične kisline (najpogosteje N-acetilnevraminsko kislino, redkeje pa drug sialičnokislinski derivat, na primer N-glikolil-nevramisnko kislino (Neu5Gc). Laktozilceramidni derivat je vezan preko α-glikozidne vezi na eno ali več monosaharidnih enot ali na dodaten sialičnokislinski ostanek.[1]

Nahajanje[uredi | uredi kodo]

V nakopičeni količini se nahajajo na površini celic: dve ogljikovodikovi verigi v strukturi gangliozida sta ugreznjeni v celično membrano, oligosaharidni del pa se nahaja na zunajcelični površini in predstavlja prepoznavno mesto za zunajcelične molekule in površine sosednjih celic. Največ gangliozidov je prisotnih v osrednjem živčevju, kjer prestavljajo 6 % vseh fosfolipidov.[4]

Možgani vsebujejo 20- do 500-krat več gangliozidov kot druga tkiva; njihova koncentracija je trikrat večja v sivi možganovini v primerjavi z belo možganovino. Nahajajo pa se tudi v drugih tkivih, v znatnih količinah na primer:[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 http://lipidlibrary.aocs.org/Lipids/gang/index.htm, vpogled: 17. 12. 2013.
  2. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=gangliozid, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 12. 2013.
  3. ^ "Gangliosides, structure, occurrence, biology and analysis". Lipid Library. The American Oil Chemists' Society. 
  4. ^ Lubert Stryer (1975). "Biosynthesis of Macromolecular Precursors". Biochemsitry. W H Freeman & Co. str. 486. ISBN 0-7167-0174-X.