Fethullah Gülen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fethullah Gülen

Muhammed Fethullah Gülen, turški pisatelj, bivši imam in pridigar ter islamski mnenjski voditelj, * 27. april 1941.

Je ustanovitelj Gülen gibanja. Trenutno živi v Saylorsburgu v ZDA, zvezna država Pensilvanija. Gülen poučuje anatolsko (hanefi) verzijo islama, ki izvira iz naukov sunitskega muslimanskega učenjaka Bediüzzamana Saida Nursija in jih modernizira. Gülenovo prepričanje temelji na znanosti, dialogu med muslimani, kristjani in Židi ter na večstrankarski demokraciji. Je pobudnik medverskega dialoga z Vatikanom in nekaj židovskimi organizacijami.

Angleško govoreči mediji Gülena opisujejo kot eno najpomembnejših muslimanskih osebnosti. V turškem kontekstu Gülen velja za zmerno konservativnega in vernega.

Fethullah Gülen je med turškimi in drugimi muslimani po svetu znan in spoštovan kot ugleden muslimanski strokovnjak sunitske tradicije, ki ji pripada med 87 in 90 odstotkov muslimanov. Poleg tega je pomemben mislec, pesnik, ploden pisatelj, zagovornik izobraževanja in mnenjski voditelj. Število njegovih bralcev v Turčiji je ocenjeno na več milijonov. Njegov vpliv zunaj Turčije hitro narašča, njegova dela pa so prevedena v številne jezike, vključno z angleščino, arabščino, ruščino, nemščino, španščino, urdu, bosanščino, albanščino, malajščino in indonezijščino. Poleg tiskanih publikacij so njegove ideje dostopne vedno več poslušalcem na številnih radijskih in televizijskih postajah, ki simpatizirajo z njegovimi nazori.

Fethullah Gülen že dolgo časa aktivno podpira dialog med verami in kulturami, z njim pa je začel že dolgo pred tragedijo 11. septembra. V Turčiji je znan po tem, da je dosegel bolj pozitivno vzdušje v dialogu med večinskim muslimanskim prebivalstvom in verskimi manjšinami, na primer z grško ortodoksno, armensko ortodoksno, katoliško in židovsko skupnostjo. Zunaj Turčije so njegove ideje o medverskem dialogu navdihnile ustanovitev novih organizacij, ki se zavzemajo za dialog s ciljem medsebojnega razumevanja, tolerance, mirnega sobivanja in sodelovanja. Zaradi prizadevanj za dialog in toleranco je bil Gülen povabljen na osebno avdienco pri papežu Janezu Pavlu II, glavnemu sefardskemu rabinu Izraela in na srečanja s številnimi drugimi krščanskimi verskimi voditelji.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Gülen se je rodil v vasi Korucuk blizu Erzuruma v Turčiji. Njegov oče Ramiz Gülen je bil imam. V svoji rojstni vasi je začel hoditi v osnovno šolo, ko se je njegova družina preselila pa je bil deležen neformalne islamske izobrazbe. Svojo prvo pridigo je imel pri štirinajstih. Nanj so vplivale ideje Saida Nursija in Mevlane Jalal ad-Dina Rumija. Gülen je kot pridigar formalno prenehal delovati leta 1981. Med 1988 in 1991 je imel vrsto pridig v popularnih mošejah v večjih mestih. Leta 1994 je sodeloval pri ustanovitvi Fundacije novinarjev in pisateljev ter postal njen častni predsednik. Leta 1999 se je Gülen zaradi zdravljenja preselil v ZDA, v Turčijo pa se ni vrnil zaradi političnih trenj med vlado in vojsko. Odločil se je ostati v ZDA.

Misli Fethullaha Gülena[uredi | uredi kodo]

Fethullah Gülen podpira dialog med verami in kulturami, znanost, demokracijo in duhovnost, nasilje pa zavrača. Zavzema se za sodelovanje med civilizacijami katerega cilj je mir na svetu, nasprotuje pa konfliktom:

“Bodi tako strpen, da bodo tvoje prsi široke kot ocean. Naj te navdihujeta vera in ljubezen do ljudi. 
 Nikogar v težavah naj ne bo, ki mu ne bi ponudil roke, nikogar ki bi te pustil hladnega.” 
 (Fethullah Gülen, Kriteriji in luči na poti. London: Truestar.

Pionir dialoga med verami[uredi | uredi kodo]

Fethullah Gülen visiting Ioannes Paulus II.jpg

Tudi zaradi izobraževanja v duhovni disciplini v svojih mladih letih je Fethullah Gülen znan po tem, da se osredotoča na islamsko duhovnost (na Zahodu znano kot sufizem) in soljudi. Zaradi utelešenja ljubezni ,sočutja in odkritosrčnosti pri vseh za človeštvo ključnih vprašanjih ga nekateri poznajo kot modernega Rumija. Tako ga je Şefik Can, pokojni sufijski mojster in potomec Rumija, prosil naj napiše uvodno besedo za njegovo knjigo o Rumijevem življenju in nauku. Fethullah Gülen je tudi sam avtor knjige v dveh zvezkih o sufizmu, ki se uporablja v univerzitetnih predavanjih o duhovnih tradicijah sveta.

Terorizem[uredi | uredi kodo]

Gülen zavrača vse vrste terorizma in svari pred samovoljnim nasiljem in napadi na civiliste, ki jih terorizem prinaša. Za terorizem v islamu ni prostora, saj je v nasprotju s temeljnimi načeli spoštovanja človeškega življenja in stvarstva. Fethullah Gülen je prvi islamski voditelj, ki je obsodil teroristične napade 11. septembra 2001. V Washington Post je le dan po napadu napisal obsodbo, ki se je glasila: “musliman ne more biti terorist kakor tudi terorist ne more biti pravi musliman.” Gülen obžaluje, da so islam ugrabili teroristi, ki trdijo da so muslimani in da tako ravnajo na podlagi svojega verskega prepričanja. Svetuje, “naj vsak išče islam v njegovih zgodovinskih virih in osebnostih, ne pa v dejanjih drobne manjšine, ki ga je popačila.”

Harmonija znanost in vere[uredi | uredi kodo]

Fethullah Gülen pravi, da znanost in vera nista le združljivi, ampak da se tudi dopolnjujeta. Zato se zavzema za znanstvena raziskovanja in tehnološki napredek v dobro človeštva.

Demokratičnost[uredi | uredi kodo]

Fethullah Gülen priznava demokracijo kot edini primerni politični sistem vladanja. Zavrača uporabo religije v politični ideologiji in opogumlja vsakega, naj se na informiran in odgovoren način udeležuje političnega življenja. Poudarja prilagodljivost islamskih naukov o vladanju in njihovo združljivost s pravo demokracijo.

Spopadanje s socialnimi problemi v praksi[uredi | uredi kodo]

V življenju Fethullaha Gülena veliko pozornosti zbudi dejstvo, da o svojih vizijah in idejah ni le govori, ampak jih tudi uresničuje v projektih po vsem svetu. Tako je bilo ustanovljeno več sto izobraževalnih institucij kot so osnovne, srednje in jezikovne šole ter univerze, ki jih je navdihnil Fethullah Gülen, financirajo pa jih lokalni podjetniki, nesebični vzgojitelji in vdani starši. Pomembni primeri so šole v jugovzhodni Turčiji, številnih afriških državah, na Daljnem vzhodu in v Vzhodni Evropi. Ne glede na to kje se te šole nahajajo delujejo kot simbol za sožitje med verami in kulturami, uspešno združevanje vere in znanosti in predanosti človekoljubnem delu. Posebej v regijah kjer so se razplamteli konflikti kot na primer na Filipinih, v jugovzhodni Turčiji in Afganistanu, te institucije prispevajo k zmanjševanju revščine in izboljšanju dostopa do izobraževanja, kar posledično zmanjša privlačnost terorističnih skupin in marginalizacije šibkejših družbenih skupin. Poleg svojega prispevka k družbenemu sožitju iz teh šol prihajajo zmagovalci mednarodnih tekmovanj v znanosti in matematiki.

Drugi projekti civilne družbe[uredi | uredi kodo]

med druge projekte, ki so jih navdihnile ideje in spodbude Fethullaha Gülena spadajo humanitarne organizacije, društva za trajnostni razvoj in organizacije medijev, profesionalna združenja in zdravstvene ustanove.

Hizmet- služenje skupnemu dobremu[uredi | uredi kodo]

Gibanje Gülen je transnacionalno gibanje civilne družbe, ki so ga navdihnili nauki Fethullaha Gülena. Njegovo učiteljevanje o hizmetu (služenje skupnemu dobremu) je pritegnilo veliko število podpornikov v Turčiji, Centralni Aziji, vedno več pa tudi na drugih koncih sveta.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

V svojih pridigah Gülen vedno znova poudarja: »Študirati fiziko, matematiko in kemijo je častiti Boga.« Gülenovi privrženci so po vsem svetu ustanovili več kot tisoč šol. V Turčiji Gülen šole spadajo med najboljše: najmodernejša oprema, enakopravnost spolov in angleščina že v od prvega razreda naprej.

Publikacije[uredi | uredi kodo]

Fethullah Gülen je avtor več kot šestdesetih knjig in mnogih člankov o celi vrsti tem (socialna, politična in verska vprašanja, umetnost, znanost in šport), na voljo pa je tudi njegovih več tisoč avdio in videokaset. Je pisec v številnih revijah in časopisih, ki jih izdajajo njegovi privrženci. Tako je avtor osrednjih prispevkov v revijah Fountain, Yeni Ümit, Sızıntı, Yağmur ter v drugih verskih in filozofskih izdajah. Številne od njegovih knjig so prevedene v angleščino (glej: Books by Gülen, Books on Gülen and the Gülen Movement in Conference papers on Gulen and the Movement).

Vpliv[uredi | uredi kodo]

Fethullah Gülen se je leta 2008 uvrstil v sam vrh Ankete o 100 najpomembnejših javnih intelektualnih osebnostih, ki jo objavlja revija Foreign Policy.

Fethullah Gülen je bil v reviji Time izbran med 100 najbolj vplivnih osebnosti leta 2013. Uvrščen je tudi na seznam 500 najvplivnejših muslimanov, ki jo je objavil Kraljevi center za islamske strateške študiji v Amanu, Jordanija.