Fama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fama na dresdenski umetnostni akademiji

Fama (lat. fāma, iz latinske besede fari - govoriti) je v rimski mitologiji boginja poosebljenega glasu, govorice, novic.

Fama je Jupitrova glasnica in poosebitev ljudskih govoric, ki se hitro razširijo. Največkrat je upodobljena kot na sliki, lahko pa tudi kot demonka z mnogimi očmi, ušesi in jeziki.

Latinska beseda fāma, ki je sorodna z gr. besedo Φημη (phēmē) v pomenu govorica, glas, je izpeljanka iz praindoevropskega korena bhah prav tako v pomenu govoriti, pripovedovati. Danes v prenesenem pomenu besede pomeni fáma govorico, dober ali slab (ljudski) glas.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Leksikon mitologije. (1997). Ljubljana:DZS.
  • Verbinc, France. (1979). Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.
  • Snoj, Marko. (2003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Modrijan.