Fama
.jpg)
Fama (lat. fāma, iz latinske besede fari - govoriti) je v rimski mitologiji boginja poosebljenega glasu, govorice, novic.
Fama je Jupitrova glasnica in poosebitev ljudskih govoric, ki se hitro razširijo. Največkrat je upodobljena kot na sliki, lahko pa tudi kot demonka z mnogimi očmi, ušesi in jeziki.
Latinska beseda fāma, ki je sorodna z gr. besedo Φημη (phēmē) v pomenu govorica, glas, je izpeljanka iz praindoevropskega korena bhah prav tako v pomenu govoriti, pripovedovati. Danes v prenesenem pomenu besede pomeni fáma govorico, dober ali slab (ljudski) glas.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Leksikon mitologije. (1997). Ljubljana:DZS.
- Verbinc, France. (1979). Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.
- Snoj, Marko. (2003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Modrijan.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Fama.
| Verske službe |  | |
|---|---|---|
| Prepričanja in obredi | ||
| Glavna božanstva | ||
| Ostala božanstva | ||
| Poosebljene predstave | ||
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
