Elegični distih

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Elegični distih je pesniška oblika, sestavljena iz heksametra in pentametra. Oba verza temeljita na daktilskem ritmu.

Metrična shema: daktilski heksameter + pentameter

-UU -UU -UU -UU -UU -U

-UU -UU - // -UU -UU -


Primer elegičnega distiha (iz Elegije avtorja Publij Ovidij Naso, prevod Josip Jurca:)

»Že se približal je dan, ko sem moral oditi iz Rima,

kakor je vêlel vladar, preko Avzonije mej.«


Oblika je v grški in rimski poeziji uporabljena pogosto in v mnoge namene. Najpogosteje za pisanje elegij in epigramov. Po tej obliki je dobila ime elegija. Pesniki kasnejših obdobij jo imitirajo, pišejo v latinščini ali pa jo skušajo prenesti v svoje nacionalne jezike.

V angleški književnosti so obliko imitirali in jo uporabljali Sidney, Spenser, Clough, Kingsley, Swinburne idr., v ruski Delvig, Kiukhelbeker, Puškin, Brjusov, Hodasevič idr., v slovenski med drugim France Prešeren (npr. V spomin Matija Čopa), v nemški Schiller, Goethe, Klopstock idr., v srbohrvaški Sinan Gudžević (npr. Rimski epigrami).