Braničevci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Braničevci (srbsko Браничевци, Braničevci) so bili srednjeveško srbsko pleme, ki je v 9. stoletju naseljevalo ozemlje vzhodne Srbije vzhodno od Velike Morave, točneje v pokrajini Braničevo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Timočani in Bodrići so leta 805 prišli pod oblast bolgarskega kana Kruma (vladal 803–814). Njihovo ozemlje je tvorilo mejo Bolgarije z Raško in Frankovskim cesarstvom.

Med vladavino kana Omurtaga (vladal 815-831) so se Braničevci in sosednja obmejna srbska plemena uprli bolgarski oblasti in leta 822 prišli pod frankovsko oblast. Novo politično stanje je povzročilo spore med bolgarsko in frankovsko državo in spopade, v katerih je v 9. stoletju ozemlje večkrat prešli iz ene države v drugo.

Braničevci so se sčasoma pretalili v srbski etnos.

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime Braničevci izhaja iz starosrbske besede, ki pomeni braniti, branilec ali branik, ker so branili takratno severovzhodno mejo Srbije.

Vir[uredi | uredi kodo]