Belley

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

{{posodobi}} v skladu z novo upravno delitvijo Francije 2016

Belley
Lega
Zemljevid
Belley se nahaja v Francija
Belley
Belley se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Belley
45°45′33″N 5°41′17″E / 45.75917°N 5.68806°E / 45.75917; 5.68806Koordinati: 45°45′33″N 5°41′17″E / 45.75917°N 5.68806°E / 45.75917; 5.68806
DržavaFrancija
RegijaAuvergne-Rona-Alpe
DepartmaAin
OkrožjeBelley
KantonBelley
InterkomunalitetaSkupnost občin
Belley Bas Bugey
Upravljanje
 • Župan (2014-2020) Christian Jimenez
Površina
1
22,42 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
9.239
 • Gostota410 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
01034 /01300
Nadmorska višina220–392 m
(povp. 277 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Belley (frankoprovansalsko: Bèlê) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Ain. Leta 2011 je naselje imelo 8.761 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v departmaju

Belley se nahaja v južnem delu nekdanje province Bugey, 80 km jugovzhodno od središča departmaja Bourga. Kraj je sedež škofije Belley-Ars.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Belley je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Ambléon, Andert-et-Condon, Arbignieu, Brégnier-Cordon, Brens, Chazey-Bons, Colomieu, Conzieu, Cressin-Rochefort, Izieu, Lavours, Magnieu, Massignieu-de-Rives, Murs-et-Gélignieux, Nattages, Parves, Peyrieu, Pollieu, Prémeyzel, Saint-Bois, Saint-Champ, Saint-Germain-les-Paroisses in Virignin s 18.505 prebivalci.

Kraj je prav tako sedež okrožja, kamor so vključeni še kantoni Ambérieu-en-Bugey, Champagne-en-Valromey, Hauteville-Lompnès, Lagnieu, Lhuis, Saint-Rambert-en-Bugey, Seyssel in Virieu-le-Grand z 94.678 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Belley, prvotno rimska naselbina, je postal sedež škofije v 5. stoletju. V srednjem veku je bil glavno mesto province Bugey, sprva odvisne od Savojcev, leta 1601 pa predane Franciji.

Leta 1385 je bil kraj skoraj povsem uničen v ognjenih zubljih, pozneje obnovljen pod nadzorom vojvodov Savojskih, ki so ga obdali z obzidjem.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.