Basenji

Basenji
Rdeči Basenji
Alternativna imena	African Bush Dog African Barkless Dog Ango Angari Congo Dog Zande Dog
Država izvora	Demokratična republika Kongo
Izgled
Razvrstitev in pasemski standardi FCI Skupina 5 Sekcija 6 #43 standard AKC {{{akcgroup}}} standard ANKC Skupina 4 ((lovski psi) standard CKC Skupina 2 - lovski standard KC (UK) lovski standard NZKC lovski standard UKC Skupina 3 - hrti & divji ali poldivji psi standard

Basenji je pasma lovskega psa, ki je bil vzgojen za organizacijo živine v srednji Afriki. Njegov vzdevek 'Nelajajoči pes' je nastal zaradi njegovega laježa, ki je podoben jodlanju, imenovam »baroo«.

Zgodovina pasme

Basenji je pratipska pasma, ki že stoletja ostaja nespremenjena. Prve zapise o pasmi zasledimo že daljnega leta 3000 pred našim štetjem. Slike o basenjijih zasledimo tudi v egipčanskih piramidah. Bili so vdani spremljevalci faraonov, spoštovani in cenjeni.

Njihove korenine segajo daleč nazaj, izhajajo iz špica, oziroma pomeranca, možna je tudi kombinacija s šakalom, ki pa ni potrjena. Basenjije zasledimo po današnji celotni Afriki, vendar pa se v določenih področjih Afrike razlikujejo med seboj v nekaj malenkostih, tako da govorimo o več tipih basenjijev.

V Afriki je priznan kot lovski pes - gonič. Zmerno lahko teče cel dan in tako sledi plenu. Afriški lovci so te pse zelo pogosto nosili okoli vratu, kadar le ti niso bili na sledi. Ker basenji ne laja, so mu okoli vratu navezali zvonec, ki jih je opozarjal kje se pes nahaja. Pes je žival nagnal v lovčevo past.

Okoli leta 1930 so prvi vzreditelji začeli izvažati basenjije v tujino, v južno Afriko, Ameriko in Anglijo. Prvi pasemski standard za basenjije je bil formuliran leta 1939 od Lady Helen Hunting in ostalih, potrjen pa je bil leta 1942. Leta 1943 pa je bil pasemski standard potrjen tudi v Ameriki. Pasemski standard je bil do danes spremenjen že večkrat.

V tujini postaja vedno bolj priljubljen družinski kuža, z vso svojo pojavo in aristokratskim vedenjem in njegovim značilno zavihanim repom vzbuja atraktiven videz, ki pritegne ljudi. Če k temu prištejemo še njegove dobre lastnosti, da pes ne laja, ugotovimo, da je zelo primeren spremljevalec ljudi v večjih urbanih središčih, predvsem mestih, blokih in tudi hišah. Idealno se je prilagodil življenju v mestu, ki mu ob rednih sprehodih nudi vse za njegovo udobje in zadovoljstvo.