Alternativna zgodovina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Alternativna zgodovina je zvrst fikcije, kjer so zgodbe postavljene v izmišljen svet, podoben resničnemu, v katerem pa se je tok zgodovine na določeni točki v preteklosti ločil od dejanskega. Avtor nato razvija pripoved okrog vprašanja »kaj bi bilo, če bi bilo...?«

Dela pogosto vključujejo elemente drugih zvrsti špekulativne fikcije, natančneje denimo znanstvene fantastike ali zgodovinske fikcije, zato nekateri obravnavajo alternativno zgodovino kot podzvrst katere od njih. Posebej pogosti so zapleti, ki vključujejo potovanje v času ali preskakovanje med vzporednimi vesolji kot vzrok za spremenjen tok zgodovine.

Zemljevid razdelitve sveta med Tretjim rajhom (rjavo) in Japonskim imperijem (zeleno) po izmišljeni zmagi sil osi v drugi svetovni vojni, kot je opisan v alternativnozgodovinskem romanu Človek v visokem dvorcu Philipa K. Dicka iz leta 1963

Prvo znano alternativnozgodovinsko delo je v 9. knjigi dela Ab urbe condita rimskega zgodovinarja Livija iz 1. stoletja pr. n. št., v katerem se avtor ukvarja z vprašanjem, kaj bi se zgodilo z Rimskim imperijem, če bi se Aleksander Veliki odločil širiti svoj imperij proti zahodu namesto proti vzhodu in se zapletel v vojno z Rimom.[1] Od takrat so alternativnozgodovinska dela ustvarjali mnogi znani pisatelji, med njimi H.G. Wells, Philip K. Dick, Vladimir Nabokov in Isaac Asimov. Najpogosteje je motiv tovrstnih zgodb drugačen razplet druge svetovne vojne ali ameriške državljanske vojne.[2]

Potrebno pa je razlikovati med alternativno zgodovino in znanstvenofantastičnimi deli, ki so bila v času nastanka postavljena v prihodnost, a je čas te prihodnosti danes že minil. Takšna sta denimo Orwellov roman 1984 in Clarkeova 2001: Vesoljska odiseja, ki ju mnogi zamenjujejo za alternativo zgodovino. Prav tako ne sodijo pod ta pojem špekulacije o zarotniško prikriti »resnični zgodovini«, ki jih zagovarjajo revizionisti, in alternativni zgodovinski scenariji, ki se uporabljajo v zgodovinskih vedah in pri poučevanju vojaške teorije.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Dozois, Gardner; Schmidt, Stanley (1998). Roads Not Taken: Tales of Alternate History. New York: Del Rey. str. 1–5. ISBN 0345421949. 
  2. ^ Leeper, Evelyn C. (13.8.2001). "Alternate History 101". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25.10.2009. Pridobljeno dne 13.8.2010. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v slovenščini)
(v angleščini)