Alantoin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alantoin
Imena
IUPAC ime
(2,5-diokso-4-imidazolidinil) sečnina
Druga imena
• alkloksa
• aldioksa
• ureidohidantoin
•glioksildiureid
•hemokan
• 5-ureidohidantoin
• vitamin U (staro ime)[1]
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.002.358
KEGG
UNII
  • InChI=1S/C4H6N4O3/c5-3(10)6-1-2(9)8-4(11)7-1/h1H,(H3,5,6,10)(H2,7,8,9,11)
    Key: POJWUDADGALRAB-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/C4H6N4O3/c5-3(10)6-1-2(9)8-4(11)7-1/h1H,(H3,5,6,10)(H2,7,8,9,11)
    Key: POJWUDADGALRAB-UHFFFAOYAE
  • O=C1NC(=O)NC1NC(=O)N
  • C1(C(=O)NC(=O)N1)NC(=O)N
Lastnosti
C4H6N4O3
Molska masa 158,12 g·mol−1
Videz brezbarven kristalinični prašek
Gostota 1,45 g/cm3
Tališče 230 °C (446 °F; 503 K)
0,5 % pri 25 °C
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Alantoin je oksidacijski produkt sečne kisline, ki se izloča s sečem nekaterih sesalcev, pri človeku pa le v intrauterinem obdobju.[2] Ima kemijsko formulo C4H6N4O3. Imenuje se tudi 5-ureidohidantoin ali glioksildiureid. Gre za diureid glioksilne kisline.

Poimenovan je po alantoisu, embrionalnem izločalnem organu, v katerem se pri večini sesalcem (izvzemši človeka in višje prvake) kopiči med razvojem zarodka. Po skotitvi predstavlja alantoin pri teh živalih poglavitno obliko izločanja odpadnega dušika iz telesa.[3] Pri človeku in višjih prvakih se sečna kislina ne pretvarja v alantoin in se sama izloča s sečem. Pri ribah alantoin razpade v amonijak, preden se izloči.[4]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Alantoin se uporablja kot sestavina za kozmetične proizvode, saj ima vlažilni in keratolitični učinek (poveča navlaženost zunajceličnega matriksa ter pospešuje odluščenje vrhnje plasti mrtvih celic). Tako naredi kožo mehkejšo, pospeši pa tudi delitev celic in celjenje ran. Ker tvori kompleksne spojine z nekaterimi dražilnimi snovmi, zagotavlja tudi antiiritantski in zaščitni učinek.[5]

Uporablja se v zobnih pastah, ustnih vodicah in drugih izdelkih za ustno higieno, v šamponih, balzamih za ustnice, izdelkih proti mozoljavosti, izdelkih za zaščito pred sončnimi žarki, čistilnih losjonih, kremah in drugih kozmetičnih in farmacevtskih proizvodih.[6]

Nahaja se v izvlečku gabeza ter seču krav in večine drugih sesalcev. Kemično sintetiziran alantoin je identičen naravnemu in je varen za uporabo v kozmetiki.[7]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Haas, Elson M. (1992). Staying Healthy With Nutrition: The Complete Guide to Diet and Nutritional Medicine. Celestial Arts. ISBN 0890874816.
  2. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=alantoin[mrtva povezava] Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 2. 2011.
  3. Young E. G.; Wentworth H. P.; Hawkins W. W. (1944). »The absorption and excretion of allantoin in mammals«. J. Pharmacol. Experi. Therapeutics. 81: 1–9.
  4. Fujiwara, S; Noguchi, T (november 1995). »Degradation of purines: only ureidoglycollate lyase out of four allantoin-degrading enzymes is present in mammals«. The Biochemical Journal. 312 (Pt 1): 315–8. PMC 1136261. PMID 7492331.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. www.in-cosmetics.com trade exhibition [www.in-cosmetics.com/ExhibitorLibrary/58/ALLANTOIN_CTFA.pdf]
  6. Thornfeldt, C (Julij 2005). »Cosmeceuticals containing herbs: fact, fiction, and future«. Dermatologic Surgery. 31 (7 Pt 2): 873–80. doi:10.1111/j.1524-4725.2005.31734. PMID 16029681.
  7. »Akema (proizvajalec alantoina)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. maja 2010. Pridobljeno 20. februarja 2011.