1052

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1020.  1030.  1040.  - 1050. -  1060.  1070.  1080.
Leta: 1049 · 1050 · 1051 · 1052 · 1053 · 1054 · 1055
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1052 (MLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Milarepa

Evropa[uredi | uredi kodo]

  • Angleški kralj Edvard Spoznavalec dovoli vrnitev iz pregnanstva Godwinu Wesseškemu. Kmalu po vrnitvi Godwin umre na kraljevskem banketu, domnevno zaradi kapi. 1053
  • Pisa osvoji Korziko.
  • Bizantinci se po nedavnih porazih proti Normanom v južni Italiji po pomoč obrnejo na papeža, ki se tudi zaveda grozeče normanske nevarnosti.
  • Normandijski vojvoda Viljem II. si v vojvodini Normandiji z zatrtjem uporov upornih baronov zaščiti pravico do vojvodstva.Ker se čuti francoski kralj in dosedanji Viljemov zaveznik Henrik I. ogrožen, izrabi nezadovoljstvo baronov proti Vilijemu.
  • Po uspelem atentatu na toskanskega mejnega grofa Bonifacija III. postane novi mejni grof njegov sin Friderik.
  • Umrlega savojskega grofa Amadeja I. nasledi mlajši brat Oton.

Afrika[uredi | uredi kodo]

  • Puščavsko nomadsko ljustvo Banu Hilal popolnoma porazi ziridsko dinastije v Ifrikiji, ki se uspe obdržati zgolj kot obalna žepna kraljevina.

Azija[uredi | uredi kodo]

  • Seldžuki zavzamejo perzijski Isfahan. Z osvojitvijo Perzije se med Seldžuki vzpostavi mešana turško-perzijska kultura. Perzijščina postane uradni jezik imperija, arabščina jezik učenjakov, turščina z močnimi primesmi prejšnjih dveh jezikov pa ostane jezik vsakdanje rabe.
  • Bizantinci ponovno odvzamejo Edeso Arabcem.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]