Švicarski okraji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

V federativno organizirani Švici, kjer vsak kanton svobodno odloča o svoji interni organizaciji, obstaja velika raznolikost organizacijskih struktur in posledično tudi nazivov za posamezne upravne enote med kantonom in občino. V nekaterih kantonih se za občino pogosto uporablja beseda amt, kar bi dobesedno pomenilo urad. Vodja takega urada je upravitelj dežele (Bezirksamtmann, Statthalter oziroma Regierungsstatthalter). Večina kantonov se deli na okraje (Bezirke), ki pa se lahko imenujejo tudi amt (kanton Luzern), Amtsbezirk (kanton Bern), District (Romandie, Romanisch-Bünden) ali distretto (kanton Tessin in italijansko-Bünden).

(Vrstni red kantonov glede na 1. člen švicarske ustave.)

Amt, Amtsbezirk, District in distretto[uredi | uredi kodo]

Okraji so v glavnem namenjeni upravljanju, ter tudi strukturi sodišč. V kantonu Schwyz so okraji glede na zgodovinski razvoj samostojni pravni subjekti s pravico pobiranja davkov in pogosto tudi z lastno deželno skupnostjo (Landsgemeinde). Podobno vlogo imajo tudi okrožja, v dobesednem prevodu krogi (Kreise; retoromansko circul ali italijansko circolo), kot npr. kanton Graubünden. V kantonu Appenzell Innerrhoden pa so v nasprotju s tem okraji najmanjše upravne enote ekvivalentne politični občini.

Švicarski okraji
Švicarski okraji in okrožja
kanton upravna enota število
Zürich okraji 12
Bern upravni okraji 26
Luzern amti 5
Uri - -
Schwyz okraji 6
Obwalden - -
Nidwalden -
Glarus - -
Zug - -
Freiburg okraji 7
Solothurn okraji
amti
10
5
Basel-Stadt - -
Basel-Landschaft Okraji 5
Schaffhausen - -
Appenzell Ausserrhoden - -
Appenzell Innerrhoden okraji 6
St. Gallen volilni okraji (Wahlkreise) 8
Graubünden okraji
okrožja
11
39
Aargau okraji 11
Thurgau okraji 8
Tessin okraji
okrožja
8
38
Waadt okraji 10 (seit 2007)
Wallis okraji 14
Neuenburg distrikti 6
Ženeva - -
Jura distrikti 3


Nekdanji okraji Švice[uredi | uredi kodo]

Nekdanji okraji in okrožja Švice[uredi | uredi kodo]

Opustitev in zmanjšanje števila okrajev v kantonih[uredi | uredi kodo]

Enajst od 26-ih kantonov je popolnoma opustilo delitev na okraje (v smislu vmesne upravne stopnje med kantoni in občinami):

Uri, Obwalden, Nidwalden, Glarus, Zug, Appenzell Innerrhoden, Basel-Stadt in Ženeva, Kanton Appenzell Ausserrhoden, Kanton Schaffhausen in Kanton St. Gallen

V ostalih kantonih je opustitev delitve na okraje še pod vprašajem, v nekaterih pa so se že odločili za zmanjšano število okrajev.

Seznam švicarskih okrajev glede na kantone[uredi | uredi kodo]

(Vrstni red kantonov glede na švicarsko ustavo)

Grb Kantona Zürich

Kanton Zürich[uredi | uredi kodo]

Kanton Zürich je razdeljen na 12 okrajev:

Okraji Kantona Zürich
okraji prebivalstvo
(2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
Affoltern 45'221 113.01 Affoltern am Albis 14
Andelfingen 28'414 166.64 Andelfingen 24
Bülach 122'722 185.19 Bülach 22
Dielsdorf 74'918 152.73 Dielsdorf 22
Dietikon 75'675 60.06 Dietikon 11
Hinwil 83'117 179.53 Hinwil 11
Horgen 110'462 104.16 Horgen 12
Meilen 93'659 84.64 Meilen 11
Pfäffikon 53'387 163.55 Pfäffikon 12
Uster 113'371 112.35 Uster 10
Winterthur 145'291 251.25 Winterthur 21
Zürich 354'308 91.88 Zürich 1
skupaj (12) 1'300'545 1664.99 Zürich 171

Glej tudi: Občine kantona Zürich.

  • Do 31. decembra 1985 je občina Zollikon spadala pod okraj Zürich.
  • Do 30. junija 1989 je 11 občin današnjega okraja Dietikon spadalo pod okraj Zürich.
Grb kantona Bern

Kanton Bern[uredi | uredi kodo]

Kanton Bern je še vedno razdeljen v 26 okrajev (Amtsbezirke; frz.: district).

Današnji okraji (Amtsbezirke):
Stanje: 01.01.2009

Upravni okraji kantona Bern
amtsbezirk prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
Aarberg 33'908 152.70 Aarberg 12
Aarwangen 41'526 154.00 Aarwangen 24
Bern 238'069 233.50 Bern 13
Biel 51'707 25.30 Biel/Bienne 2
Büren 22'226 87.70 Büren an der Aare 14
Burgdorf 45'783 204.60 Burgdorf BE 24
Courtelary 22'262 265.82 Courtelary 18
Erlach 10'734 84.70 Erlach 12
Fraubrunnen 38'895 123.50 Fraubrunnen 27
Frutigen 18'581 489.20 Frutigen 7
Interlaken 38'156 680.51 Interlaken 23
Konolfingen 57'249 213.50 Schlosswil 30
Laupen 14'482 87.90 Laupen 11
Moutier 22'954 216.11 Moutier 26
La Neuveville 6140 59.02 La Neuveville 5
Nidau 40'728 88.10 Nidau 25
Niedersimmental 21'705 305.50 Wimmis 9
Oberhasli 7843 551.00 Meiringen 6
Obersimmental 8005 334.10 Blankenburg 4
Saanen 8640 240.90 Saanen 3
Schwarzenburg 10'002 157.20 Schwarzenburg 4
Seftigen 36'739 189.40 Belp 25
Signau 24'222 320.10 Langnau im Emmental 9
Thun 92'363 267.00 Thun 26
Trachselwald 23'327 191.30 Trachselwald 10
Wangen 26'736 151.40 Wangen an der Aare 23
skupaj (26) 962'982 5874.06 Bern 392

Glej tudi: občine Kantona Bern

24. septembra 2006 so volilci kantona Bern izvolili »reformo decentralizirane kantonske uprave« s katero naj bi sedanjih 26 okrajev (amtsbezirke) nadomestili s petimi upravnimi regijami in desetimi upravnimi okraji. Upravne regije: Berner Jura, Seeland (z okrajema (Kreis) Biel/Bienne in Seeland), Bern-Mittelland, Oberland (z okrajema (Kreis) Thun, Obersimmental-Saanen, Frutigen-Niedersimmental in Interlaken-Oberhasli) in Emmental-Oberaargau (z okrajema (Kreis) Emmental in Oberaargau).

Bodoče upravne regije oz. okraji (Kreise):

Upravne dežele/ okrožja kantona Bern
upravna regija upravni okraji prebivalstvo površina
v km²
št.
občin
Berner Jura Berner Jura 51'450 541.0 49
Bern-Mittelland Bern-Mittelland 379'669 946.9 100
Emmental-Oberaargau Emmental 91'966 697.7 42
Emmental-Oberaargau Oberaargau 75'736 353.7 51
Oberland Frutigen-Niedersimmental 39'030 773.8 13
Oberland Interlaken-Oberhasli 46'062 1231.5 29
Oberland Obersimmental-Saanen 16'579 575.0 7
Oberland Thun 100'947 322.1 35
Seeland Biel/Bienne 89'813 97.9 20
Seeland Seeland 65'792 334.7 46
skupaj (5) skupaj (10) 957'044 5874.3 392


Grb kantona Luzern

Kanton Luzern[uredi | uredi kodo]

Kanton Luzern je razdeljen v 5 volilnih okrajev:
Stanje: 01.01.2009

Okraji kantona Luzern
amt prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
Entlebuch 18'319 410.13 Schüpfheim 9
Hochdorf 64'108 183.95 Hochdorf 14
Luzern 166'307 259.92 Luzern 19
Sursee 67'305 302.04 Sursee 22
Willisau 47'436 336.99 Willisau 24
skupaj (5) 363'475 1493.03 Luzern 88

Glej tudi: Občine kantona Luzern Leta 2007 so s sprejeto novo kantonsko ustavo odpravili amt-e.


Grb kantona Uri

Kanton Uri[uredi | uredi kodo]

Kanton Uri ni razdeljen v okraje.
Glej tudi: Občine kantona Uri

Grb kantona Schwyz

Kanton Schwyz[uredi | uredi kodo]

Kanton Schwyz se deli v 6 okrajev.

Okraji Kantona Schwyz
okraji prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
Einsiedeln 13'768 110.40 Einsiedeln 1
Gersau 1970 23.70 Gersau 1
Höfe 26'707 44.40 Wollerau / Pfäffikon SZ 3
Küssnacht 11'870 36.20 Küssnacht SZ 1
March 36'396 191.40 Lachen 9
Schwyz 50'254 506.40 Schwyz 15
skupaj (6) 140'965 912.50 Schwyz 30


Glej tudi: Občine kantona Schwyz

Grb kantona Obwalden

Kanton Obwalden[uredi | uredi kodo]

Kanton Obwalden ni razdeljen na okraje.
Glej tudi: Občine kantona Obwalden

Grb kantona Nidwalden

Kanton Nidwalden[uredi | uredi kodo]

Kanton Nidwalden ni razdeljen na okraje.
Glej tudi: Občine kantona Nidwalden

Grb Kantona Glarus

Kanton Glarus[uredi | uredi kodo]

Kanton Glarus ni razdeljen na okraje.
Glej tudi: Občine kantona Glarus

Grb Kantona Zug

Kanton Zug[uredi | uredi kodo]

Kanton Zug ni razdeljen na okraje.
Glej tudi: Občine kantona Zug

Grb kantona Freiburg

Kanton Freiburg[uredi | uredi kodo]

Kanton Freiburg je razdeljen na 7 okrajev:

Okraji kantona Freiburg
okraji (nemško/francosko) prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
upravno središče št.
občin
Broye 24'379 173.88 Estavayer-le-Lac 31
Glâne 19'415 169.08 Romont 20
Greyerz / Gruyère 43'267 489.41 Bulle 27
Saane / Sarine 89'977 217.60 Freiburg 36
See / Lac 31'497 142.10 Murten 26
Sense / Singine 39'917 265.32 Tafers 19
Vivisbach / Veveyse 14'789 133.26 Châtel-Saint-Denis 9
skupaj (7) 263'241 1590.65 Freiburg 168

Glej tudi: Občine kantona Freiburg

Grb kantona Solothurn

Kanton Solothurn[uredi | uredi kodo]

Kanton Solothurn se deli na 10 okrajev, ki so sklenjeni v pet enot, imenovanih amtei:

Okraji kantona Solothurn
okraji prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
amtei
Bucheggberg 7582 62.86 Mühledorf 21 Bucheggberg-Wasseramt
Dorneck 19'268 74.63 Dornach 11 Dorneck-Thierstein
Gäu 17'515 62.02 Oensingen 8 Thal-Gäu
Gösgen 22'698 68.81 Niedergösgen 11 Olten-Gösgen
Lebern 42'968 117.34 Grenchen 16 Solothurn-Lebern
Olten 51'169 80.60 Olten 15 Olten-Gösgen
Solothurn 15'511 6.29 Solothurn 1 Solothurn-Lebern
Thal 14'410 139.33 Balsthal 9 Thal-Gäu
Thierstein 13'827 102.28 Breitenbach 12 Dorneck-Thierstein
Wasseramt 48'109 76.62 Kriegstetten 21 Bucheggberg-Wasseramt
skupaj (10) 253'057 790.78 Solothurn 125

Glej tudi: Občine kantona Solothurn

Grb kantona Basel-Stadt

Kanton Basel-Stadt[uredi | uredi kodo]

Kanton Basel-Stadt ni razdeljen na okraje.

Do leta 1889 sta bila v kantonu Basel-Stadt le dva okraja: mestno jedro z okolico (Basel) in deželni okraj z občinami Kleinhüningen, Riehen in Bettingen.

Glej tudi: Občine kantona Basel-Stadt

Grb kantona Basel-Landschaft

Kanton Basel-Landschaft[uredi | uredi kodo]

Kanton Basel-Landschaft se deli na 5 okrajev:

Okraji kantona Basel-Landschaft
okraji prebivalstvo
(marec 2008)
površina
v km²
sedež št.
občin
Arlesheim 147'467 96.24 Arlesheim 15
Laufen 18'612 89.55 Laufen 13
Liestal 56'792 85.83 Liestal 14
Sissach 32'836 138.29 Sissach 29
Waldenburg 15'518 104.93 Waldenburg 15
skupaj (5) 271'225 514.84 Liestal 86

Glej tudi: Občine kantona Basel-Landschaft

Grb kantona Schaffhausen

Kanton Schaffhausen[uredi | uredi kodo]

Kanton Schaffhausen ni razdeljen v okraje.

Okraji kantona Schaffhausen do leta 1999

Glej tudi: Občine kantona Schaffhausen.

Do julija 1999 se je delil na 6 okrajev:


Glede na lego ob Renu in zemljepisno mejo z večjim delom kantona Schaffhausen (glej zemljevid) je govora o zgornjem (nekdanji okraj Stein) in spodnjem predelu kantona (občini Rüdlingen in Buchberg).


Grb kantona Appenzell Ausserrhoden

Kanton Appenzell Ausserrhoden[uredi | uredi kodo]

Kanton Appenzell Ausserrhoden ni razdeljen na okraje.

Okraji kantona Appenzell Auserrhoden do leta 1994

Včasih se kot okraji obravnavajo

vendar so jih leta 1995 uradno ukinili.
Glej tudi: Občine kantona Appenzell Ausserrhoden





Grb kantona Appenzell Innerrhoden

Kanton Appenzell Innerrhoden[uredi | uredi kodo]

V kantonu Appenzell Innerrhoden so okraji upravna enosta z najmanjšimi pooblastili. Ekvivalentni so političnim občinam ostalih kantonov. Innerrhoden je razdeljen na 6 okrajev:

Okraji kantona Appenzell Innerrhoden
okraji prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
št.
občin
Appenzell 5771 16.9 1
Gonten 1451 24.7 1
Oberegg 1867 14.7 1
Rüte 3166 40.9 1
Schlatt-Haslen 1135 17.9 1
Schwende 2081 57.5 1
skupaj (6) 15'471 172.6 6

Oberegg se obravnava kot zunanji predel ozemlja (äusserer Landesteil), ostali okraji skupaj pa kot notranji predel (innerer Landesteil).

Glej tudi: Okraji kantona Appenzell Innerrhoden

Grb kantona St. Gallen

Kanton St. Gallen[uredi | uredi kodo]

Volilni okraji:
Stanje: 01.01.2009

Volilni okraji kantona St. Gallen
volilni okraji prebivalstvobr />(december 2007) površina
v km²
št.
občin
Rheintal 64'909 138.37 13
Rorschach 40'144 50.37 9
Sarganserland 36'574 517.92 8
See-Gaster 60'662 246.16 14
St. Gallen 114'652 157.54 9
Toggenburg 45'051 488.75 16
Werdenberg 34'442 206.48 6
Wil 69'503 145.29 11
skupaj (8) 465'937 1950.88 86

Glej tudi: Občine kantona St. Gallen

Okraji kantona St. Gallen do leta 2002

Kanton St. Gallen je bil do konca leta 2002 razdeljen na 14 okrajev. 1. januarja 2003 jih je zamenjala ureditev na 8 volilnih okrajev (Wahlkreis).

bivši okraji:

Grb kantona Graubünden

Kanton Graubünden[uredi | uredi kodo]

Kanton Graubünden je razdeljen v 11 okrajev. Povečini se njihova ozemlja ujemajo z naravnimi geografskimi predeli. Ti okraji so nadalje razdeljeni v 39 okrožij (Kreise).
Stanje: 01.01.2009

Okraji kantona Graubünden
okraji prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
št.
občin
okrožja (»Kreise«)
Albula 8249 693.47 22 Alvaschein, Belfort, Bergün, Surses
Bernina 4648 237.30 2 Brusio, Poschiavo
Hinterrhein 12'415 617.63 32 Avers, Domleschg, Rheinwald, Schams, Thusis
Imboden 17'902 203.81 7 Trins, Rhäzüns
Inn 9411 1196.56 13 Ramosch, Sur Tasna, Suot Tasna, Val Müstair
Landquart 23'441 193.23 10 Maienfeld, Fünf Dörfer
Maloja 18'035 973.61 16 Bergell, Oberengadin
Moësa 7778 496.03 17 Calanca, Misox, Roveredo
Plessur 38'819 266.75 14 Chur, Churwalden, Schanfigg
Prättigau/Davos 25'926 853.40 15 Davos, Jenaz, Klosters, Küblis, Luzein, Schiers, Seewis
Surselva 22'138 1373.54 42 Cadi / Disentis, Ilanz, Lumnezia/Lugnez, Ruis, Safien
skupaj (11) 188'762 7105.33 190



  • 1. januarja 2001 sta se združila okraja Glenner in Vorderrhein, okrožje Safien (okraja Heinzenberg) se je pridružilo okraju Surselva, ostali dve okrožji okraja Heinzenberg sta se pridružila okraju Hinterrhein, okraj Val Müstair pa je prešel pod okraj Inn.
  • Z združitvijo občin Davos in Wiesen 1. januarja 2009 se je spremenila površina nekdanje občine Wiesen GR (29.58 km2) iz okraja Albula v okraj Prättigau/Davos.

Glej tudi: Občine kantona Graubünden

Grb kantona Aargau

Kanton Aargau[uredi | uredi kodo]

Aargau je razdeljen v 11 okrajev:

Okraji kantona Aargau
okraji prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
Aarau 67'616 104.41 Aarau 13
Baden 125'691 153.13 Baden 26
Bremgarten 66'410 117.49 Bremgarten AG 24
Brugg 45'885 149.29 Brugg 31
Kulm 37'063 97.21 Unterkulm 17
Laufenburg 28'254 152.65 Laufenburg 23
Lenzburg 50'293 98.06 Lenzburg 20
Muri 30'538 138.90 Muri AG 20
Rheinfelden 41'487 111.78 Rheinfelden 14
Zofingen 62'135 142.06 Zofingen 18
Zurzach 31'420 129.88 Bad Zurzach 23
skupaj (11) 586'792 1403.54 Aarau 229

Glej tudi: Občine kantona Aargau

Grb Kantona Thurgau

Kanton Thurgau[uredi | uredi kodo]

Kanton Thurgau je razdeljen v 8 okrajev:

Okraji Kantona Thurgau
okraji prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
Arbon 38'021 69.85 Arbon 11
Bischofszell 31'080 92.73 Bischofszell 8
Diessenhofen 6413 41.25 Diessenhofen 3
Frauenfeld 44'282 133.12 Frauenfeld 11
Kreuzlingen 38'120 106.75 Kreuzlingen 12
Münchwilen 36'703 157.11 Münchwilen 15
Steckborn 17'846 138.15 Steckborn 12
Weinfelden 25'049 123.95 Weinfelden 8
skupaj (8) 233'912 862.91 Frauenfeld 80

Glej tudi: občine kantona Thurgau.

Grb kantona Tessin

Kanton Tessin[uredi | uredi kodo]

Kanton Tessin (Repubblica e Cantone Ticino) je razdeljen v 8 okrajev (distretti), ti pa v 38 okrožij (Kreise oz. circoli):

Okraji Kantona Tessin
Okraj / distretto prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
okrožja
Bellinzona 47'128 209.30 Bellinzona 18 Bellinzona, Ticino, Giubiasco
Blenio 5672 360.90 Acquarossa 5 Malvaglia, Acquarossa, Olivone
Leventina 9943 479.90 Faido 18 Giornico, Faido, Quinto, Airolo
Locarno 61'157 551.40 Locarno 39 Locarno, Isole, Onsernone, Gambarogno, Melezza, Navegna, Verzasca
Lugano 138'480 305.20 Lugano 63 Lugano, Ceresio, Carona, Magliasina, Agno, Sessa, Sonvico, Vezia, Breno, Pregassona, Capriasca, Taverne
Mendrisio 48'188 101.00 Mendrisio 24 Mendrisio, Balerna, Caneggio, Stabio, Riva San Vitale
Riviera 12'193 166.40 Biasca 6 Riviera
Vallemaggia 5819 569.50 Cevio 8 Rovana, Maggia, Lavizzara
skupaj (8) 328'580 2743.60 Bellinzona 181

Vir: Decreto esecutivo concernente le Circoscrizioni dei Comuni, Circoli e Distretti del 25 giugno 1803

Glej tudi: občine kantona Tessin

Grb kantona Waadt

Kanton Waadt[uredi | uredi kodo]

Okraji kantona Waadt 2008
okraji / distrikti prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
Aigle 37'176 434.85 Aigle 15
Broye-Vully 33'762 264.98 Payerne 52
Gros-de-Vaud 35'056 230.83 Echallens 53
Jura-Nord vaudois 76'600 702.59 Yverdon-les-Bains 83
Lausanne 140'504 65.15 Lausanne 6
Lavaux-Oron 53'940 134.57 Cully 32
Morges 69'935 372.96 Morges 66
Nyon 84'559 307.34 Nyon 47
Ouest lausannois 64'142 26.32 Renens 8
Riviera-Pays-d'Enhaut 76'365 282.88 Vevey 13
skupaj (10) 672'039 2822.47 Lausanne 375



Od 1803 do 2007 je bil Kanton Waadt razdeljen v 19 okrajev, ti pa nadalje v okrožja:

Okraji kantona Waadt do 2007
okraji / distrikti prebivalstvo
(december 2005)
površina
v km²
sedež št.
občin
okrožja
Aigle 36'217 434.85 Aigle 15 Bex, Ollon, Les Ormonts, Aigle, Villeneuve
Aubonne 11'882 153.25 Aubonne 17 Ballens, Aubonne, Gimel
Avenches 6601 59.91 Avenches 11 Avenches, Cudrefin
Cossonay 21'720 198.21 Cossonay 32 La Sarraz, Cossonay, L'Isle, Sullens
Echallens 21'763 135.86 Echallens 29 Vuarrens, Bottens, Echallens
Grandson 12'658 176.02 Grandson 20 Grandson, Concise, Sainte-Croix
Lausanne 194'012 84.75 Lausanne 12 Lausanne, Pully, Romanel
La Vallée 6171 163.68 Le Sentier 3 Le Chenit, Le Pont
Lavaux 23'842 78.86 Cully 12 Cully, Lutry, Saint-Saphorin
Morges 70'823 108.15 Morges 34 Morges, Ecublens, Colombier, Villars-sous-Yens
Moudon 12'475 119.61 Moudon 32 Saint-Cierges, Moudon, Lucens
Nyon 64'612 232.02 Nyon 32 Begnins, Gingins, Coppet, Nyon
Orbe 19'979 209.81 Orbe 25 Romainmôtier, Vallorbe, Orbe, Baulmes
Oron 10'767 76.03 Oron-la-Ville 22 Oron, Mézières
Payerne 14'719 107.74 Payerne 18 Granges, Payerne, Grandcour
Pays-d'Enhaut 4493 185.66 Château-d'Œx 3 Château-d'Œx, Rougemont
Rolle 12'288 44.16 Rolle 13 Gilly, Rolle
Vevey 69'854 97.22 Vevey 10 Montreux, La Tour-de-Peilz, Vevey, Corsier
Yverdon 35'915 156.68 Yverdon-les-Bains 38 Molondin, Belmont, Yverdon, Champvent
skupaj (19) 650'791 2822.47 Lausanne 378

Vir: Loi du 14 juin 1803 sur la division du canton en districts

Glej tudi: Občine kantona Waadt

Grb kantona Wallis

Kanton Wallis[uredi | uredi kodo]

Kanton Wallis je razdeljen na okrajev:
Stanje: 01.01.2009

Okraji kantona Wallis
okraji (nemško/francosko) prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
Brig / Brigue 23'991 434.50 Brig-Glis 9
Gundis / Conthey 22'662 234.20 Conthey 5
Entremont 13'524 633.20 Sembrancher 6
Goms / Conches 4710 588.30 Münster-Geschinen 12
Ering / Hérens 10'099 443.50 Evolène 9
Leuk / Loèche 12'160 335.90 Leuk 14
Martinach / Martigny 38'388 263.50 Martigny 11
Monthey 38'836 255.10 Monthey 9
Östlich-Raron / Rarogne oriental 3007 127.20 Mörel-Filet 7
Saint-Maurice 11'514 185.60 Saint-Maurice 10
Siders / Sierre 44'457 397.00 Sierre 15
Sitten / Sion 40'139 125.60 Sion 6
Visp / Viège 27'262 863.80 Visp 19
Westlich-Raron / Rarogne occidental 7831 266.30 Raron 11
skupaj (14) 298'580 5153.70 Sion 143

Glej tudi: Občine kantona Wallis

Grb kantona Neuenburg

Kanton Neuenburg[uredi | uredi kodo]

Kanton Neuenburg je razdeljen v 6 distriktov, ki pripadajo štirim geografskim regijam:
Stanje: 01.01.2009

Distrikti Kantona Neuenburg
distrikti (nemško/francosko) prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
regija
Boudry 37'939 105.58 Boudry 15 Le Littoral (regija)
La Chaux-de-Fonds 38'218 92.94 La Chaux-de-Fonds 3 Montagnes Neuchâteloises (Region)
Le Locle 14'345 137.85 Le Locle 7 Montagnes Neuchâteloises (Region)
Neuenburg / Neuchâtel 51'689 80.02 Neuenburg 9 Le Littoral (Region)
Val-de-Ruz 15'475 128.02 Cernier 16 Val-de-Ruz (regija)
Val-de-Travers 11'974 166.47 Val-de-Travers 3 Val-de-Travers (regija)
skupaj (6) 169'640 710.88 Neuenburg 53

Glej tudi: Občine kantona Neuenburg

Grb kantona Ženeva

Kanton Ženeva (Genf)[uredi | uredi kodo]

Kanton Ženeva ni razdeljen v okraje.
Glej tudi: Občine Kantona Ženeva

Grb kantona Jura

Kanton Jura[uredi | uredi kodo]

Kanton Jura je razdeljen v 3 distrikte:
Stanje: 01.01.2009

Distrikti kantona Jura
distrikti (nemško/francosko) prebivalstvo
(december 2007)
površina
v km²
sedež št.
občin
Delsberg / Delémont 35'495 303.10 Delémont 28
Freiberge / Franches-Montagnes 9817 200.33 Saignelégier 13
Pruntrut / Porrentruy 24'183 335.12 Porrentruy 23
skupaj (3) 69'495 838.55 Delémont 64



Glej tudi: Občine Kantona Jura

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]