Šahrisabz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Unescova svetovna dediščina
Šahrisabz
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Kok-Gumbaz mosque.
Države Uzbekistan
Tip Kulturni
Kriterij iii, iv
Referenca 885
UNESCO regija Azija-Pacifik
Koordinate 39°03′N 66°50′E / 39.05°N 66.833°E / 39.05; 66.833Koordinati: 39°03′N 66°50′E / 39.05°N 66.833°E / 39.05; 66.833
Zgodovina vpisa
Vpis 2000 (24-to zasedanje)
[[file:Predloga:Lokacijska karta Uzbekistan|220px|Šahrisabz se nahaja v državi Predloga:Lokacijska karta Uzbekistan]]<div style="position: absolute; z-index: 2; top: Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »[«%; left: Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »[«%; height: 0; width: 0; margin: 0; padding: 0;"><div style="position: relative; text-align: center; left: -Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »[«px; top: -Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »[«px; width: Predloga:Lokacijska karta Uzbekistanpx; font-size: Predloga:Lokacijska karta Uzbekistanpx; line-height: 0; z-index:100;" title="">[[File:Predloga:Lokacijska karta Uzbekistan|Predloga:Lokacijska karta UzbekistanxPredloga:Lokacijska karta Uzbekistanpx|Šahrisabz|link=|alt=]]
<div style="font-size: 90%; line-height: 110%; z-index:90; position: relative; top: -1.5em; width: 6em; Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »[«">
Location in Uzbekistan
Ostanki Ak Saraja v Šahrisabzu

Šahrisabz (uzbeško: Шаҳрисабз; perzijsko: شهر سبز, Šahri Sabz, kar pomeni "zeleno mesto") leži v pokrajini (vilajet) Kashkadarin v južnem delu Uzbekistana na nadmorski višini 622 m. Od Samarkanda je oddaljen 80 km proti jugu. Bil je med pomembnejšimi mesti v Srednji Aziji in Timurjev rojstni kraj.

Mesto se je v obdobjih Svilne ceste nahajalo na pol poti med Kitajsko in Evropo. V njem se nahajajo mnogi verski in posvetni objekti iz obdobja vladavine Timurja in njegovih naslednikov (Timuridov), to je od 15. do 16. stoletja. Na UNESCO-v seznam svetovne dediščine je bil vpisan leta 2000. Mesto je že praznovalo 2700 letnico nastanka.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na mestu današnjega Šahrisabza se je prvotno nahajalo starodavno mesto Nautaka. Aleksandrov general Ptolemej I. Soter je v tem mestu ujel baktrijskega vodjo Besa (Artarkserks) in s tem končal perzijsko Ahemenidsko cesarstvo. Tudi Aleksandar Veliki je, s svojo ženo Roksano, ki je bila iz baktrijske aristokratske družine, v tem mestu preživel zimo leta 328./327. pr.n.št. V obdobju Perzijskega cesarstva se je mesto imenovalo Keš ali Dilkeš (v prevodu "Srcu ljubezniv"), kasneje pa tudi "al-Qubbat eleem va al-adab" (v prevodu kupola znanosti in izobraževanja).

V letih 776-780 je tukaj našel svoje zadnje zatočišče Khashi Ibn Khakim, bolj znan kot Mukanna, vodja močnega protiarabskega gibanja. Njegova smrt in uničenje njegovega gibanja je bil zgodovinsko pomemben dogodek. S tem so avtohtoni prebivalci Movoraunnahrja izgubili možnost ponovne osvoboditve in vrnitve stare vere. Po tem dogodku, se je na tem območju trdno zasidral islam s svojo materialno in duhovno kulturo.

Po nekaterih virih se je, v družini poglavarja nomadskega plemena Barlas, 9. aprila 1336 u Šahrisabzu rodil Timur. Pod budnim očesom očeta Taraguya in mentorja Shams ad-Din Qulala je tukaj preživel mladost. Šahrisabz je postal drugo največje mesto v imperiju in uživalo zaščito dinastije Timuridov.

Okoli leta 1500 so Šahrisabz zavzeli Uzbeki, ki so vladali iz Buhare in mesto je začelo nazadovati. Obnoviti ga je dal Buharski kan Abdulah II.

Leta 1870 ga osvojijo Rusi in tako postane del ruskega Tatarstana, od leta 1924 dalje pa del sovjetskega Uzbekistana.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Gumbazi Saidon mošeja z mavzoleji

V mestu se nahajajo predvsem spomeniki iz obdobja Timuridov kot: Ak Saraj (v prevodu "Bela palača") je bila Timurjeva poletna palača. Njena izgradnja je trajala od 1379-1396 leta. Zanjo je Timur pripeljal arhitekte in umetnike iz osvojenega Horezma. V 16. stoletju jo je delno uničil bagdadski šah tako, da so danes od palače vidni le ogromni 45 m (prvotno 65 m) visoki vhodni deli portalov, okrašeni z raskošnimi keramičnimi ploščicami modre, bele in zlate barve. Palača je obsegala 2 ha površine. Nad vhodom se še danes nahaja napis: "Ako sumiš v našo moč, poglej naše stavbe".

Kompleks Dorut Tilavat (v prevodu hiša za razmišljanje) je sestavljen iz:

  • mošeje Kok Ghumbaz ali petkove mošeje iz leta 1434-35, ki jo dal zgraditi Ulugbeg u čast svojega očeta šaha Rukha; njeno ime pomeni "modra kupola" in
  • dveh mavzolejev - šejka Khazretija (Shamseddin Kulial) in Ghumbazi Saidona (stoji ob mošeji) zgrajen leta 1437 kot mavzolej za Ulugbega, ki pa ni bil nikoli uporabljen kot grobnica.

Kompleks Dorus-Syadot (v prevodu hiša prerokovih odredb) iz 14. stoletja se nahaja v jugozahodnem delu mesta. Tukaj je mavzolej, kjer je pokopan Jahangir, najljubši Timurjev sin. Ta spomenik je postal družinsko pokopališče Temuridov. Na tem mestu še vedno rastejo nekatere platane in predstavljajo sveti simbol Šahrisabza.

Kompleks Hazrati Imam, vzhodno od mošeje Kok Ghumbaza je sestavljen iz mavzoleja, za katerega pravijo da je grobnica imama Amir Kulala iz 8. stoletja ter mavzoleja Dorusijadata ("Mesto moči"), v katerem je pokopan Džehangir, Timurjev najstarejši sin.

Timurjeva grobnica se nahaja za kompleksom Hezrati Imam. Je vkopana v zemljo kot podzemna soba. Arheologi so jo odkrili šele leta 1943. Prostor skoraj v celoti zavzema kamniti sarkofag na katerem so napisi, ki kažejo na to, da je bil namenjen Timurju. Glede na to, da je Timur pokopan v Samarkandu, sta v tem sarkofagu pokopani dve nepoznani osebi.

Je pa v mestu zanimiv tudi bazar Chorsu in stara kopališča.

Šahrizabs danes[uredi | uredi kodo]

Šahrisabz je zimzeleno mesto, z največkrat jasnim nebom, obdan z visokim gorovjem Gyssar in dobrimi 50.000 prebivalci. Mesto od nekdaj slovi po svojih izvrstnih obrtnikih, katerih tradicija se še vedno ohranja in uporablja pri obnovah in gradbenih delih.

Znamenite tovarne Khudjum, ki izdelujejo tubiteyke (tradicionalne moške čepice), zavese suzane, preproge in pasove, so poznane daleč preko meja mesta. Sodobni Shakhrisabz je zgodovinsko in kulturno središče oaze Kashkadarya.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Svilna cesta

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]