Čuiči Nagumo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Čuiči Nagumo
1887 - 1944
Chuichi Nagumo.jpg
Admiral Čuiči Nagumo
Kraj rojstva: Yamagata
Kraj smrti: otok Saipan
Pripadnost: Japonski imperij
Veja: Imperialna japonska vojna mornarica
Čin: Viceadmiral
Oboroženi
konflikt(i):
Druga svetovna vojna:
* Napad na Pearl Harbor
* Bitka za Midway
* Bitka za Saipan
* Bitka pri Guadalcanalu

Čuiči Nagumo (南雲 忠一, Nagumo Čuiči), viceadmiral japonske vojne mornarice, * 25. marec 1887, Yamagata, † 6. julij 1944, otok Saipan.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Na začetku 2. svetovne vojne je bil komandant 1. letalskopomoreke flote na Pacifiku, kateri so pripadale tudi letalonosilke. Decembra 1941 je vodil japonski napad na ameriško oporišče Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih. Bil je tudi komandant skupine letalonosilk, katere so Američani premagali v bitki za Midway. Od avgusta 1942 in med raznimi pomorskimi operacijami v pomoč bojem za Guadalcanal - kjer so bile avgusta in oktobra bolj ali manj odločilne letalske bitke - je poveljeval floti letalonosilk, ki je bila ponovno sestavljena iz rešenih letalonosilki po bitki za Midway. V okviru preureditve japonske flote po izločitvi vseh letalonosilk v bojih za Salomonove otoke je bil Nagumo imenovan za komandanta tako imenovane srednjepacifiške flote. Na tem položaju je leta 1944 vodil obrambo Marianskih otokov.[1]

Prav takrat ko je 15. julija Eisenhower utrjeval svoje mostišče v Normandiji so Nimitzove sile naskočile Saipan, kakih 2.000 km vzhodno od Filipinov, ki ga je branilo 32.000 Japoncev pod poveljstvom generalporočnika Saita. Ameriško ladjevje, ki je štelo 535 ladij in mu je poveljeval admiral Spruance je prevažalo 127.000 mož, med katerimi sta bili dve tretjini mornariške pehote. Štiri dni kasneje je na isto območje priplula japonska flota in pod vročim nebom brez oblačka ob najboljši vidljivosti se je vnela najhujša bitka vojne, ki so ji Američani dali vzdevek »veliki marianski lov na purane«. V dveh dneh bojev na morju in zraku so ameriške sile izgubile 130 letal, medtem, ko so Japonci izgubili skoraj 500 letal. Cesarsko ladjevje je odplulo nazaj proti Filipinom. Boji na otoku Saipan so bili zelo srditi. Japonci so večkrat zelo srdito napadali, predvsem na 27. divizijo. Toda branilci so se bojevali bolj pogumno kakor spretno in v treh tednih so jih Američani premagali. General Saito ni hotel preživeti svojih vojakov. Sedmega julija 1944, ko se je bližal konec, je v votlini, kjer je bil njegov poveljniški položaj, se je z vzklikom »Hura za cesarja!« zabodel s svojim obrednim mečem. Admiral Nagumo, ki je poveljeval letalonosilkam pri Pearl Harborju in pri Midwayu, to pot pa skupini majhnih ladij pri Saipanu, pa se je isti dan pred padcem zadnjih postojank ustrelil.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija druge svetovne vojne 1939 -1945. Založba Borec, Ljubljana 1982.
  2. ^ C.L. Sulzberger. Druga svetovna vojna. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]