Mrzli vrh
| Mrzli vrh | |
|---|---|
 Tolmin z Mrzlim vrhom in Vodilom v ozadju | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 1.359 m |
| Koordinate | 46°13′11″N 13°41′55″E / 46.21972°N 13.69861°EKoordinati: 46°13′11″N 13°41′55″E / 46.21972°N 13.69861°E |
| Geografija | |
  Mrzli vrh | |
| Gorovje | Julijske Alpe |
Mrzli vrh je hrib na severni strani Tolminske kotline, nad naselji Volarje, Gabrje in Zatolmin. Dviga se nad reko Sočo. Vrh doseže višino 1359 metrov. Z njega se odpira širok pogled po dolini Soče proti Krnskemu pogorju, Cerkljanskemu in Idrijskemu hribovju, Trnovski gozd ter Kolovrat z Matajurjem. Z Mrzlega vrha vodijo mimo opuščenih in še aktivnih planin planinske poti proti Krnu, Rdečemu robu in preko Bogatinskega sedla proti Komni.
Prva svetovna vojna[uredi | uredi kodo]
Preko Mrzlega vrha in sosednjega vrha Vodil je v času prve svetovne vojne potekala soška fronta. Italijanske sile so si za cilj prve soške bitke zadale zavzetje Krnskega pogorja.
Med prvim ofenzivnim skokom[a] so Italijani 31. maja 1915 prvič napadli Mrzli vrh, a so zasedli le koto 1184 na planini Lapač. Naslednjega dne je sledil uspešen avstro-ogrski protinapad tretjega bataljona 46. pehotnega polka. Prav tako je general Boroević 2. junija ukazal avstro-ogrski protinapad 50. divizije z grebena Krn–Mrzli vrh, ki je bil po treh dneh uspešen, a je bilo na obeh straneh veliko žrtev. Avstro-Ogrska je imela 241 mrtvih, 252 pogrešanih in 1152 ranjenih; Italijani pa so samo v prvem dnevu izgubili 1637 vojakov. Italijani so bili prepričani, da so jih domačini izdali, zato so izvedli decimiranje in 6 moških ubili.[1]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- ↑ Operacije italijanske vojske pred prvo soško bitko
- ↑ Simić, Marko (1998). Po sledeh soške fronte. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 38. ISBN 86-11-14071-0.