Žolč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Žolč je izloček jetrnih celic ali hepatocitov.

Sestava in lastnosti[uredi | uredi kodo]

Sestavljen je iz anorganskih (voda, soli) in organskih sestavin (mucini, žolčna barvila, žolčne kisline); je edini prebavni sok, ki ne vsebuje encimov.

Lastnosti žolča se razlikujejo glede na mesto odvzema (žolčnik, žolčevodi); v žolčniku se zaradi resorpcije vode koncentrira. Lahko je temno zelene (v žolčniku - zaradi žolčnega barvila biliverdina) ali zlatorumene barve (v žolčevodih zaradi žolčnega barvila bilirubina). V žolčniku je bolj sluzav zaradi izločkov iz stene žolčnika; pH je 6,0 - 7,6; v žolčevodih 7,8 - 8,6. Je neprijetnega, grenkega okusa (zaradi žolčnih kislin).

Sinteza[uredi | uredi kodo]

Na sintezo in izločanje žolča vplivajo:

  • živčni sistem (simpatikus zavira, parasimpatikus pospešuje)
  • hormoni (sekretin močno pospešuje izločanje; žolč in pankreasni sok se izločata istočasno)
  • razgradnji produkti beljakovin in maščob (neposredno ali posredno s pospeševanjem izločanja sekretina)
  • žolčne kisline (enterohepatično kroženje žolčnih kislin: se resorbirajo v ileumu, s portalnim krvnim obtokom ponovno pridejo v jetra in pospešujejo izločanje žolča)

Žolčnik[uredi | uredi kodo]

Žolčnik se polni oz. prazni z odpiranjem in zapiranjem sfinktra na izvodilu v dvanajstnik. Če je odprt žolč odteka v dvanajstnik, če je zaprt se nabira v žolčniku.

Mišičnina stene žolčnika se krči po vplivom: