Ogled vira Šapur III.

{{Infopolje Vladar 
| name        = Šapur III.<br>𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩
| title       =  Kralj kraljev Irana in Neirana 
| image       = Plate of Shapur III killing a tiger.jpg
| image_size  =
| caption     = "Krožnik Klimova", na katerem kralj ubija leoparda;  [[Ermitaž|Muzej Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]] 
| succession  = Kralj Sasanidskega cesarstva 
| reign       = 383 – 388
| predecessor = [[Ardašir II.]]
| successor   = [[Bahram IV.]]
| royal house = [[Sasanidi]]
| issue       = [[Jazdegerd I.]]<br>[[Bahram IV.]]
| father      = [[Šapur II.]]
| mother      =
| birth_date  = ni znano
| birth_place = 
| death_date  = 388
| death_place = 
| religion    = [[zaratustrstvo]]
}}

'''Šapur III.''' ([[Perzijščina|rednjeperzijsko]] 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎ Šābuhr) je bil kralj kraljev [[iran]]skega [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], ki je vlada od leta 383 do 388, * ni znano, † [[388]].

Bil je sin [[Šapur II.|Šapurja II.]] (vladal 309-379). Na iranskem prestolu je nasledil svojega strica [[Ardašir II.|Ardaširja II.]] (vladal 379-383).

Med njegovim vladanjem ni bilo pomembnejših dogodkov. Na zahodu se je nadaljeval spor z [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] zaradi [[Armenija|Armenije]], ki se je sčasoma rešil po diplomatski poti. Imperija sta se dogovorila za delitev armenskega ozemlja, pri čemer je večina ozemlja ostala pod sasanidsko oblastjo. Na vzhodu je Šapur III. izgubil oblast nad pomembnim mestom [[Kabul]], ki so ga osvojili [[Alhonski Huni]]. 

V [[Taq-e Bostan]]u je dal vklesati  skalni relief, na katerem je upodobljen skupaj z očetom. Bil je predzadnji monarh, ki je imel skalni relief. Zadnji je bil [[Kozrav II.]] (vladal 590–628), ki je posnemal in povečal relief Šapurja III. Šapur III. je umrl leta 388, potem ko je vladal pet let. Umrl je pod streho svojega šotora, ki se je zrušil, ko je nekaj  zarotniških plemičev prerezalo sidrne vrvi. Nasledil ga je sin [[Bahram IV.]]

==Ime==
''Šapur'' je bilo priljubljeno ime v sasanidskem Iranu. Nosili so ga trije sasanidski monarhi in veliko drugih drugi pomembnežev iz sasanidskega in poznejših obdobij. Ime je izpeljano iz staroiranskega ''*xšayaθiya.puθra - kraljev sin''. Ime je bilo sprva verjetno naslov, ki je najkasneje v poznem 2. stoletju postal osebno ime.<ref name=ref1>Shahbazi 2002.</ref> V nekaterih arabsko-perzijskih virih se pojavlja tudi na seznamih kraljev [[Arsakidi (Iran)|Arsakidske dinastije]], kar je anahrono.<ref name=ref1/> Ime se je v [[Grščina|grščini]] pisalo ''Sapur'', ''Sabour'' in ''Sapuris'', v [[Latinščina|latinščini]] ''Sapores'' in ''Sapor'', v [[Arabščina|arabščini]] ''Sābur'' in ''Šābur'' in novi perzijščino ''Šāpur'', ''Šāhpur'' in ''Šahfur''.<ref name=ref1/>

==Vladanje==
Šapur III. je bil sin Šapurja II. (vladal 309–379). Oče je leta 379 za svojega naslednika imenoval svojega polbrata [[Ardašir II.|Ardaširja II.]]  pod pogojem, da odstopi, ko bo Šapur III. postal polnoleten.<ref name=ref2>Shahbazi 1986, str. 380–381.</ref> Ardašir je vladal do leta 383, ko ga je ubilo ali odstavilo iransko plemstvo. Razlog za to je bilo njegovo nadaljevanje politike Šapurja II., ki omejevala moč oblasti željnih plemičev.<ref name=ref2/> Nasledil ga je Šapur III. Po pripovedih, vključenih v al-Tabarijevo ''Zgodovino'', so ga podložniki dobro sprejeli, ker je krona prešla na potomca Šapurja II.<ref>Bosworth 1999, str. 68.</ref> Šapur, ki je vedel za umore nekaterih svojih predhodnikov, je v  pristopnem govoru izjavil, da na svojem dvoru ne bo dopuščal prevar, pohlepa ali samopravičnosti,<ref>Pourshariati 2008, str. 57-58.</ref> kar je bilo za plemstvo nesprejemljivo.<ref name=ref5>Pourshariati 2008, str. 58.</ref>  

[[Slika:Roman-Persian Frontier in Late Antiquity.svg|thumb|300px|Zemljevid rimsko-iranske meje]]

Rimsko-sasanidski spor glede Armenije se je ob pristopu Šapurja III. obnovil. Armenijo je skupaj z [[Kraljevina Iberija|Iberijo]] in [[Albanija, Kavkaz|Kavkaško Albanijo]] osvojil njegov oče.<ref name=ref6>Kia 2016, str. 278.</ref> Arsakidski dinastiji je dovolil, da je še naprej vladala v Armeniji kot sasanidski vazal. Manjši del Armenije je ostal pod rimsko oblastjo.<ref name=ref6/> Leta 383 ali 384 je rimski cesar [[Teodozij I.]] sklenil povečati rimsko ozemlje in poslal vojsko na armensko mejo.<ref name=ref6/> Vojno je preprečil diplomatski sporazum med sprtima stranema.<ref name=ref6/>

Cesarstvi sta si razdelili Armenijo.<ref name=ref6/><ref name=ref7>Chaumont 1986, str. 418-438.</ref> Meja je potekala od [[Erzurum|Teodoziopolisa]] na severu do [[Amida, Mezopotamija|Amide]] na jugu, se pravi da je večina Armenije pripadla Sasanidskemu cesarstvu.<ref name=ref7/> Natančen datum sklenitve sporazuma ni znan. Večina zgodovinarjev meni, da je bil sklenjen leta 387, drugi pa navajajo leto 384 ali celo 389 in 390.<ref name=ref7/> Pogodbeni strani sta sklenili, da bosta sodelovali pri obrambi [[Kavkaz]]a, Rimljani pa so obljubili, da bodo Iranu v nerednih presledkih plačali približno 226 kg zlata.<ref>Shayegan 2013, str. 809.</ref><ref>Payne 2015, str. 297–298.</ref> Rimljani so plačila razumeli kot politično  nakazilo, Iranci pa kot davek.<ref>Payne 2015, str. 298.</ref>

Zdi se, da se je Šapur III. poleg spora glede Armenije na vzhodu spopadal z Alhonskimi Huni. Njegovi kovanci kažejo, da so Huni malo pred letom 388 zasedli [[Kabul]] in še naprej kovali denar Šapurja III., samo da so nanj dodali baktrijski napis "αλχοννο" (alksonno) kot dokaz, da so osvojili sasanidsko ozemlje.<ref name=ref11>Payne 2016, str. 11.</ref> Izguba Kabula je bila za Sasanide velik udarec, ker je bil že od 360. let središče kovanja denarja.<ref name=ref11/>

==Smrt==
Šapur III. je umrl leta 388 po petih letih vladanja. Umrl je v velikem šotoru na dvorišču svoje palače, ki se je podrl, ko je nekaj plemičev prerezalo njegove sidrne vrvi.<ref name=ref5/> Nasledil ga je in Bahram IV.<ref>Klíma 1988, str. 514–522. </ref>

==Denar==
[[Slika:Gold coin of Shapur III.jpg|thumb|250px|Zlatnik Šapurja III. iz kovnice v Sindu]]
Pod Šapurjem III. in Bahramom IV. se je politika kovanja denarja bistveno spremenila. Kovalo se je več kovancev, pri čemer so upravna območja pogosto kovala več različnih kovancev.<ref>Schindel 2013, str. 818.</ref> Šapur III. je bil eden redkih sasanidskih kraljev, ki na kovancih ni nosil krone s korimbom, ampak samo diadem.<ref>Shayegan 2013, str. 832.</ref> Na kovancih je uporabljal  tipičen naslov ''"Mazdēsn bay Šābuhr šāhān šāh Ērān ud Anērān kēčihr az yazdān"'' - ''"Častilec Mazde, božanski Šapur, kralj kraljev Irana/Irancev in Neirana/Neirancev, čigar podoba/sijaj je od bogov"''.<ref>Schindel 2013, str. 836.</ref><ref>Shayegan 2013, str. 805.</ref> 

==Skalni relief==
Šapur III. je naročil izdelavo skalnega reliefa v [[Taq-e Bostan]]u blizu današnjega [[Kermanšah]]a. Relief ima obliko ivana. Na njem sta upodobljena dva sasanidska kralja in napis, ki označuje kralja na levi kot Šapurja III. in kralja na desni kot Šapurja II.<ref name=ref17>Canepa 2013, str. 870.</ref> Za razliko od drugih sasanidskih reliefov, relief Šapurja III. ni izklesan na površini skalne stene, temveč na zadnji  strani sodčastega oboka.<ref>Canepa 2018, str. 360.</ref> Slog je v 7. stoletju posnemal in obok povečal sasanidski monarh [[Kozrav II.]] (vladal 590–628).<ref>Canepa 2018, str. 361.</ref>

<gallery mode=packed heights=150px style="text-align:center"> 
File:Taq-e Bostan - High-relief Shapur II and Shapur III.jpg|Relief Šapurja III. (levo) in Šapurja II. (desno){{sfn|Canepa|2013|p=870}}
File:Shapur II and Shapur III.jpg|George Rawlinson: risba reliefa 
File:Taq-e Bostan - Pahlavi writing.jpg|Napis ob skulpturah 
</gallery>

==Krožnik Klimova==
Krožnik Klimova je srebrn krožnik v [[Ermitaž|Muzeju Ermitaž]] v [[Sankt Peterburg]]u, na katerem kralj ubija [[leopard]]a. Kraljeva krona je identična kroni Šapurja III. Na njenem vrhu je tradicionalni ''korimbos'', globusu podoben kos tkanine.<ref name=ref20>Harper & Meyers 1981, str. 74.</ref> Kralj ima enaka oblačila kot [[Jazdegerd I.]] na krožniku v  Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku.<ref>Harper & Meyers 1981, str. 75.</ref> Na hrbtni strani krožnika je sogdijski napis iz 7. ali 8. stoletja.<ref name=ref20/> Harper in Meyers v svoji knjigi ''Srebrna posoda iz sasanidskega obdobja'' menita, da je kralj morda Šapur III.,<ref>Harper & Meyers 1981, str. 74–75.</ref> medtem ko ''Oxfordski slovar pozne antike'' meni, da je to on.<ref>Nicholson 2018, str. 1158.</ref>

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* {{navedi knjigo | last = Bosworth | first = C.E. | authorlink= | editor1 = Ehsan Yar-Shater | title = The History of al-Ṭabarī, Volume V: The Sāsānids, the Byzantines, the Lakhmids, and Yemen | volume = 5 | publisher = State University of New York Press | location = Albany, NY | date = 1999 | url= https://www.pdfdrive.com/the-history-of-al-tabari-vol-5-the-sasanids-the-byzantines-the-lakhmids-and-yemen-d183777497.html}}
* {{navedi knjigo |last1=Canepa|first1=Matthew P. |authorlink1=|editor-last=Potts|editor-first=Daniel T.|title=The Oxford Handbook of Ancient Iran |date=2013 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0199733309 |chapter=Sasanian Rock Reliefs|url=https://www.academia.edu/3862504}}
* {{navedi knjigo |first1=Matthew P. |last1=Canepa|title=The Iranian Expanse: Transforming Royal Identity through Architecture, Landscape, and the Built Environment, 550 BCE–642 CE |date=2018 |publisher=University of California Press |chapter=Earthly Paradises|pages=1–512|isbn=9780520964365|url=https://muse.jhu.edu/book/62562}}
* {{cite encyclopedia | title = Armenia Iran ii. The pre-Islamic period | last = Chaumont | first = M. L. | authorlink = | url = http://www.iranicaonline.org/articles/armenia-ii | editor-last = | editor-first =  | editor-link = | encyclopedia  = Encyclopaedia Iranica, Vol. II, Fasc. 4 | pages = 418–438 | location = | publisher = | year = 1986 | isbn = }}
* {{navedi knjigo|last1=Kia|first1=Mehrdad|title=The Persian Empire: A Historical Encyclopedia [2 volumes]: A Historical Encyclopedia|date=2016|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1610693912|url=https://books.google.com/books?id=B5BHDAAAQBAJ}}
* {{cite encyclopedia | title = Bahrām IV | last = Klíma | first = O. | authorlink = | url = http://www.iranicaonline.org/articles/bahram-04 | editor-last = | editor-first =  | editor-link = | encyclopedia  = Encyclopaedia Iranica, Vol. III, Fasc. 5 | pages = 514–522 | location = | publisher = | year = 1988 | isbn = }}
* {{navedi knjigo |last1=Harper|first1=Prudence Oliver|last2=Meyers|first2=Pieter|authorlink1=|title=Silver Vessels of the Sasanian Period: Royal Imagery|date=1981 |publisher=Metropolitan Museum of Art |isbn=9780870992483 |pages=1–256|url=https://www.metmuseum.org/art/metpublications/Silver_Vessels_of_the_Sasanian_Period_Vol_1_Royal_Imagery}}
*{{navedi knjigo|last=Nicholson|first=Oliver|title=The Oxford Dictionary of Late Antiquity|location=|publisher=Oxford University Press|year=2018|pages=1–1743|isbn=9780192562463|url=https://books.google.com/books?id=A09WDwAAQBAJ}}
* {{navedi knjigo |last=Payne |first=Richard |title=The Cambridge Companion to the Age of Attila |publisher=Cambridge University Press |year=2015 |isbn=978-1-107-63388-9 |editor-last=Maas |editor-first=Michael |pages=282–299|chapter=The Reinvention of Iran: The Sasanian Empire and the Huns|url=https://www.academia.edu/8586255}}
* {{cite journal |last1=Payne|first1=Richard|authorlink=|title=The Making of Turan: The Fall and Transformation of the Iranian East in Late Antiquity |journal=Journal of Late Antiquity |date=2016 |volume=9 |pages=4–41 |publisher=Johns Hopkins University Press|doi=10.1353/jla.2016.0011|s2cid=156673274}}
*{{navedi knjigo|last=Pourshariati|first=Parvaneh|title=Decline and Fall of the Sasanian Empire: The Sasanian-Parthian Confederacy and the Arab Conquest of Iran|location=London and New York|publisher=I.B. Tauris|year=2008|isbn=978-1-84511-645-3|url=http://www.victoriaazad.com/pdf/Decline_and_Fall_of_the_Sasanian_Empire.pdf}}
* {{navedi knjigo |last1=Schindel |first1=Nikolaus |authorlink1=|editor-last=Potts|editor-first=Daniel T.|title=The Oxford Handbook of Ancient Iran |url=https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000unse_s1j3 |date=2013 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0199733309 |chapter=Sasanian Coinage}}
* {{cite encyclopedia | title = Ardašīr II | last = Shahbazi | first  = A. Shapur  | authorlink = | url = http://www.iranicaonline.org/articles/ardasir-ii-sasanian-king-of-kings-a | editor-last = | editor-first =  | editor-link = | encyclopedia  = Encyclopaedia Iranica, Vol. II, Fasc. 4 | pages = 380–381 | location = | publisher = | year = 1986 | isbn = }}
* {{cite encyclopedia | title = Šāpur I | last = Shahbazi | first = A. Shapur | authorlink = | url = http://www.iranicaonline.org/articles/shapur-i | editor-last = | editor-first =  | editor-link = | encyclopedia  = Encyclopaedia Iranica | pages =| location = | publisher = | year = 2002 | isbn = }}
* {{navedi knjigo |last1=Shayegan|first1=M. Rahim|authorlink1=|editor-last=Potts|editor-first=Daniel T.|title=The Oxford Handbook of Ancient Iran |url=https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000unse_s1j3|date=2013 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0199733309 |chapter=Sasanian Political Ideology}}
{{refend}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Sasanidi|Sasanidska dinastija]]||ni znano||388}}
{{S-bef|before=[[Ardašir II.]]}}
{{S-ttl|title= Kralj kraljev Irana in Neirana |years=383 – 388}}
{{S-aft|after=[[Bahram IV.]]}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 388]]
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Perzijski kralji]]
[[Kategorija:Sasanidi]]
[[Kategorija:Umorjeni vladarji]]