Zofijini ljubimci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Logotip društva Zofijinih ljubimcev

Zofijini ljubimci so humanistično društvo, ki deluje predvsem v Mariboru, na Ptuju in okolici, pa tudi širše. Polno ime društva, ki je bilo registrirano leta 2001, je Zofijini ljubimci - društvo za razvoj humanistike. Njegov cilj in namen sta širjenje in promocija humanistike, še zlasti filozofije, in kritičnega mišljenja. Društvo se v prvi vrsti ukvarja z organizacijo številnih predavanj s področja humanistike in aktualnih družbeno-političnih dogajanj, ki jih organizira samostojno ali pa v sodelovanju z ostalimi društvi, s civilnodružbenimi gibanji in z izobraževalnimi zavodi.

Organizacija in delovanje Zofijinih[uredi | uredi kodo]

Začetki delovanja društva segajo v leto 1996 iz potrebe po organiziranju dodatnih dejavnosti študentov in profesorjev oddelka za filozofijo takratne Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki bi presegale razmeroma ozki študijski program in zanimanje sodelujočih za filozofijo vključilo v širši mariborsko kulturno življenje, ki mu je izrazito manjkalo te vrste dejavnosti. Prve dejavnosti društva-v-nastajanju so se vrtele okoli urejanja tedenske enourne filozofske oddaje na študentskem radiu MARŠ. Kar je bilo sprva dejavnost študentov filozofije in njihovih profesorjev se je sčasoma razvilo v potrebo po društvenem organiziranju, ki bi pod enoten društveni dežnik povezal vse raznolike dejavnosti sodelujočih. Cikel prvih predavanj leta 1997, ki jih je prirejalo društvo, je pokrival še pretežno filozofsko tematiko. V naslednjih letih se je tematski krog razširil na širšo humanistiko, področje socialnega dela in družbene angažiranosti. Skromnen cilj predstavljanja študentov filozofije mariborski intelektualni javnosti je tako prerasel v redno tedensko radijsko oddajo z objavo avtorskih prispevkov, recenzij, strokovnih predavanj, okroglih miz, javnih tribun, ipd. Leta 2010 je radijska oddaja sicer prenehala z delovanjem, nadomestilo pa jo je objavljanje zvočnih posnetkov preko podcastov dostopnih na spletu.[1]

Po društvenem statutu je društvo Zofijinih »nepridobitno in prostovoljno združenje fizičnih oseb, ki jih združuje zanimanje za humanistiko in filozofijo, kakor tudi njuna uveljavitev v javnem življenju.«[2] Predvsem je v ospredju vidik uveljavljanja filozofije in družbeno kritične filozofije v mariborskem prostoru, po možnosti tudi širše. Sedež društva je zato v Mariboru. Kot za ostala društva v Republiki Sloveniji organizacijo in financiranje delovanja določa Zakon o društvih.[3] Delovanje v društvu je v osnovi prostovoljno, zato se financira pretežno s članarinami, prostovoljnimi darovi in občasnimi prijavami na javne razpise.

Projekti[uredi | uredi kodo]

Tekom delovanja društva se je znotraj društva in ob sodelovanju z ostalimi društvi ter civilno-družbenimi skupinami razvil širok sklop zanimanj, ki jih društvo vključuje v svoje delovanje in jih koordinira. Številni projekti so posledica raznovrstnosti izobrazbenega profila in zanimanja članstva. Med medijsko odmevnejšimi projekti se je v sodelovanju z društvom osnovala sekcija za univerzalni temeljni dohodek (UTD), ki promovira uvedbo trajnega vira prihodka ter garanta vsaj minimalne finančne svobode za vse prebivalce neke države.[4] Ostali projekti so spletni časopis društva[5], pedagoški kotiček[6] za pouk filozofije, spletni forum[7]. Projekti, ki vključujejo predvanja in okrogle mize, so vezani na posamezno študijsko leto in so tematsko določeni. V vsakem študijskem letu sta vsaj dva cikla predavanj, pomladni in jesenski. Na primer, v študijskem letu 2010/11 je društvo jeseni izvedlo cikel več kot desetih predavanj "Zofijini humanistični večeri" in pomladi naslednje leto nov cikel predavanj "Naravoslovje in družboslovje – dve strani iste medalje." Govorci na predavanjih zajemajo širok razpon od profesorjev mestne Filozofske fakultete, preko aktivistov civilnodružbenih organizacij do gostujočih filozofov in ostalih intelektualcev. Predavanja so pogosto v soorganizaciji z ostalimi društvi podobnih zanimanj. Poleg letno načrtovanih dogodkov se v društvu in v sodelovanju z ostalimi društvi razvijajo številni projekti v odziv na aktualna družbena in politična dogajanja. Sem sodijo dogodki povezani z izgradnjo (načrtovane) sežigalnice na Kidričevem, Mariborom kot Evropsko prestolnico kulture leta 2012 in Kulturno ambasado Palestine[8].

Opombe[uredi | uredi kodo]

Povezave[uredi | uredi kodo]