Zmaj s sedmerimi glavami

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Zmaj s sedmerimi glavami je slovenska ljudska pravljica.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Živel je zelo močan mladenič, ki je odšel po svetu, da bi si zaslužil kruha in si poiskal srečo. Pride v kraj, kjer ljudje trpijo zaradi zmaja s sedmerimi glavami, ki je pokončal že mnogo ljudi. Kralj dežele razglasi, da tistemu, ki premega zmaja, da svojo hčerko za ženo ter kraljevsko oblast. Mladenič se javi kralju ter gre na boj. S sabo vzame težak meč ter se odpravi proti jezeru, kjer prebiva hudobni zmaj. Za mladeniča izve tudi velikaš, ki želi prevzeti kraljev prestol. Vendar se zmaja zelo boji in mladeniču skrivaj sledi, da on opravi delo namesto njega. Ko pride mladenič do zmaja, ga le ta takoj napade, mladenič pa mu poseka vseh sedem glav ter poreže iz zmajskih ust vseh sedem jezikov, glave pa pusti ob jezeru. Ker je truden gre v gozd in zaspi. Velikaš medtem časom pobere vseh sedem glav ter se odpravi nazaj v grad. Kralj se novice, da je zmaj mrtev, razveseli ter priredi gostjo in okliče zaroko| med velikašem in hčerjo. V grad pride tudi mladenič ter kralju pove, da je on ubil zmaja. Kralj se sprva razhudi, ko pa mu mladenič pokaže sedem jezikov, sprevidi da govori resnico. Velikaša zaprejo v ječo, mladeniča pa zaroči s hčerjo in mu izroči krono.

Analiza[uredi | uredi kodo]

Zmaj kot bajeslovna žival[uredi | uredi kodo]

Ljudje so si poleg mitoloških oseb predstavljali tudi mitološke živali, njihova gibanja in dejanja. Bile so v podobah zmajev, večglavih kač, volkov, psov, polkonj, enorogov, zlatorogov, ptic itd. Ljudje so se tako kot danes tudi v preteklosti morali spopadati s številnimi naravnimi pojavi. Da so preživeli in vztrajali v skrivnostnem svetu so si stvari razlagali po svoje in v teh razlagah so nastopala skrivnostna in nadnaravna bitja. Zelo pogosti so zmaji, ki bruhajo ogenj in imajo lahko več glav hkrati. Velikokrat imajo tri, sedem, devet ali celo več glav (število glav je mnogokratnik števila tri ali sedem, ker so to pravljična števila). Z vsemi glavami, ki jih zmaj ima, lahko nadzoruje vse ljudi, ves svet in celo vse planete v vesolju. Imenujejo jih različno kot na primer drak, lintvern, pozoj, viza, celo premog. Zmaj je mešanica kuščarja, kače in ptiča, kar mu omogoča, da lahko leti, živi v vodi in pod zemljo. V evropskem izročilu pooseblja zlo, medtem ko na Kitajskem predstavlja cesarsko moč. Zmaj lahko v vodi povzroči hude nesreče, njegovi premiki pod zemljo in v notranjosti gora pa povzročajo plazove, udor vode. Zmaja so imeli za povzročitelja skoraj vseh naravnih katastrof.

Zmaj v slovenskih ljudskih pravljicah[uredi | uredi kodo]

V slovenskih pravljicah se zmaj največkrat naseli v jezeru ali votlini. Izvali se iz petelinjega jajca ali pa se v njega spremeni hudobni graščak, ki povzroča ljudem nič drugega kot samo gorje. S svojimi premiki povzroča škodo na pridelku in zato ljudje trpijo hudo lakoto. Da se zmaj umiri in ne povzroča škode, mu morajo v zameno vsak mesec ali leto prinašati kravo ali ovco, da si poteši lakoto. Velikokrat pa mu morajo žrtvovati mlada dekleta. Da se ga znebijo, mu v žrtev podtaknejo apno in , ko po obedu pije vodo, poči. V pravljicah, kjer kralj obljubi tistemu, ki ubije zmaja, svojo hčerko, pa mora po navadi junak zmaju posekati glave in si s tem prisluži nagrado.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Janez Dolenc: Tolminske pravljice; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989
  • Jože Tomažič: Pohorske bajke; Celje: Mohorjeva družba, 1990
  • Lojze Zupanc: Deklica in Kač in druge pripovedke; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977
  • Lojze Zupanc: Palček v čedri; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1959
  • Lojze Zupanc: Kamniti most; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1973
  • Mohor Rudolf: Srebrni zvon; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1985

Literatura[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]