Zlatolistna golobica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zlatolistna golobica
Russula Aurea.JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Podkraljestvo: Dikarya
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Poddeblo: Agaricomycotina
Razred: Agaricomycetes
Red: Russulales (golobičarji)
Družina: Russulaceae (golobičarke)
Rod: Russula (golobica)
Vrsta: R. aurata
Znanstveno ime
Russula aurea
Pers.
Sinonimi

Russula aurata

Zlatolistna golobica, (znanstveno ime Russula aurea) je gliva z užitno gobo iz družine golobičarke.

To gobjo vrsto so dolgo let vodili pod imenom Russula aurata, ki je nastalo iz prvotnega imena Agaricus auratus, ki ga je leta 1801 zapisal angleški naravoslovec William Withering. Vrsto je »oče« sodobne mikologije Elias Magnus Fries leta 1838 uvrstil v rod Russula. Sedanje ime Russula aurea pa je že leta 1796 zapsial Christian Hendrik Persoon[1]. Zaradi tega precedensa se vrsta danes vodi pod tem imenom. Obe imeni izvirata iz latinske besede aurum - zlato[2], od koder izvira tudi slovensko ime.

Opis[uredi | uredi kodo]

Zlatolistna golobica je srednje velika vrsta z oranžno rdečim, rumenim klobukom, ki doseže v premeru od 4 do 10 cm in je sprva polkrožen, s podvihanim robom, nato pa se zravna in na temenu nekoliko udre. Gladka, opečnato rdeča ali oranžna do rumena kožica se na robu zlahka lupi. Obrobje je pri starih gobah malo nažlebljeno. Na spodnji strani je trosovnica, ki je sestavljena iz rumenkastih, širokih, srednje gostih in pri betu zaokroženih lističev, ki imajo zlatorumene ostrinke. Lističi se rumenega, valjastega, polnega, gladkega in rahlo ukrivljenega beta ne dotikajo. V lističih je svetlo rumen trosni prah, sestavljen iz 8-10 x 7-8 mikronov velikih, jajčasto elipsastih, grebenasto mrežastih trosov.

Bet doseže v višino od 3 do 8 ter premer od 1 do 2 cm in je ponekod lahko rjavo lisast. Meso zlatolistne golobice je belo in trdno. Pod kožico klobuka je rumene barve, ima pa prijeten vonj in mil okus.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Zlatolistna golobica raste v mešanih gozdovih v skupinah od poletja do začetka jeseni in je razmeroma redka vrsta. Kulinarično spada med odlične, vsestransko uporabne gobe. Okusna je sveža in konzervirana. Na vzhodu sega njeno rastišče vse do Črnega morja[3][4].

Podobni vrsti sta oranžna golobica (Russula aurantiaca), ki ima bel, rožnato nadahnjen bet in raste pod brezami ter spolzka golobica (Russula laeta), ki raste pod bukvami. Ta vrsta ima bel bet, rožnato oranžno obrobje klobuka, osredje pa postane rumeno ali okrasto. Od zlatolistne golobice se loči tudi po trosnem prahu, ki je rumeno okrast.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Persoon, Observationes mycologicae, Seu descriptiones tam novorum, quam notabilium fungorum (1796) vol. I:101
  2. Simpson DP (1979). Cassell's Latin Dictionary (5 izd.). London: Cassell Ltd. str. 883. ISBN 0-304-52257-0. 
  3. Yagiz D, Afyon A, Konuk M, Helfer S (2006). "Contributions to the Macrofungi of Bolu and Düzce Provinces, Turkey" (PDF). Mycotaxon 95: 331–34. Pridobljeno dne 2008-08-10. 
  4. Sesli E (2007). "Checklist of the Turkish ascomycota and basidiomycota collected from the Black Sea region" (PDF). Mycotaxon 99: 71–74. Pridobljeno dne 2008-08-10. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]