Zeleni škržatek
| Zeleni škržatek | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.jpg) | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Empoasca vitis (Göthe, 1875) |
Zeleni škržatek (znanstveno ime Empoasca vitis) je vrsta malih škržatkov, razširjena po večini Evrope in Azije ter v delu Severne Afrike in znana kot škodljivec na več vrstah kulturnih rastlin.[1]
Opis[uredi | uredi kodo]
3,1 do 4 mm dolg škržatek je bledozelene barve s prozornimi krili, tudi elitre so zelenkaste in prozorne.[2] Prav tako so bledozelene nimfe.[3] Te za razliko od odraslih ne skačejo aktivno, motnji se aktivno umaknejo z značilno hojo postrani.[2]
Podobno kot ostali škržatki se pri dvorjenju zanašajo na sporazumevanje z vibracijami podlage. Samec spontano oddaja vibracijske signale v določenem vzorcu in skače naokrog dokler se ne znajde v bližini godne samice. Ta odgovarja na njegove signale, s čimer vzpostavita duet. Na podlagi odgovorov samec najde samico na gostiteljski rastlini, sledi dvorjenje z drugačnimi signali, temu pa nato parjenje.[4]
Ekologija[uredi | uredi kodo]
Je polifaga vrsta, kar pomeni, da se lahko prehranjuje s številnimi vrstami gostiteljev. V svoji poddružini, Typhlocybinae, je poseben, saj se prehranjuje z zabadanjem kljunca v floem namesto sesanja rastlinskih sokov iz mezofila.[1] Konec spomladi samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov gostitelja. Čez dva tedna se izležejo nimfe in se v naslednjih petih tednih štirikrat levijo do preobrazbe v odraslo žival. Te se znova parijo in izležejo jajčeca v avgustu. Nov rod odraste in prezimi med listi vednozelenih rastlin, kot je bršljan, v posebej ugodnih pogojih pa se lahko delno razvije še tretji rod.[2]
S sesanjem na drevesnih gostiteljih običajno ne povzroča opaznih sprememb, na občutljivejših pa ob močnejši prisotnosti razbarvanje površine listov, porjavitev žil in ukrivljanje ter temnenje robov listov.[1] Kot škodljivec je pomemben predvsem na vinski trti v Evropi in pravem čajevcu v Aziji, pri slednjem lahko ob hudih izbruhih povzroči tudi do tretjino izpada pridelka.[1][2][5]
Pajki, kot so skakači, so pomembni plenilci zelenih škržatkov,[6] poleg tega pa so za biološki nadzor lahko uporabne tudi parazitoidne osice vrste Anagrus atomus.[1]
V Sloveniji je vrsta razširjena v vseh vinorodnih območjih, vendar hujše škode ne povzroča, čeprav se lahko precej namnoži.[7]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »smaller green leafhopper«. Plantwise Knowledge Bank. CAB International. Pridobljeno 28. avgusta 2022.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Alford, David V. (2016). Pests of Fruit Crops: A Colour Handbook (2. izd.). CRC Press. str. 52. ISBN 9781482254211.
- ↑ »Potetsikade«. Store norsk leksikon. Pridobljeno 28. avgusta 2022.
- ↑ Nieri, Rachele; Mazzoni, Valerio (16. maj 2017). »The reproductive strategy and the vibrational duet of the leafhopper Empoasca vitis«. Insect Science. 25 (5): 869–882. doi:10.1111/1744-7917.12454.
- ↑ Decante, Damien; van Helden, Maarten (2006). »Population ecology of Empoasca vitis (Göthe) and Scaphoideus titanus (Ball) in Bordeaux vineyards: Influence of migration and landscape«. Crop Protection. 25 (7): 696–704. doi:10.1016/j.cropro.2005.09.016.
- ↑ Yang, Ting-bang; Liu, Jie; Yuan, Long-yu; Zhang, Yang; Li, Dai-qin; Agnarsson, Ingi; Chen, Jian (10. avgust 2017). »Molecular identification of spiders preying on Empoasca vitis in a tea plantation«. Scientific Reports. 7: 7784. doi:10.1038/s41598-017-07668-w.
- ↑ Sket, Boris; Gogala, Matija; Kuštor, Valerija, ur. (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 353. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Empoasca (Empoasca) vitis (Göthe, 1875) - taksonomski znaki. 3I Interactive Keys and Taxonomic Databases, Dimitrij A. Dimitrijev