Ogled vira Zdravljica

[[Slika:Zdravica-št4-rokopis1.jpg|thumb|right|220px|Izvirnik Zdravljice v [[bohoričica|bohoričici]] iz leta [[1844]].]]'''Zdravljíca''' je [[poezija|pesem]], ki jo je [[Romantika|romantični]] [[Slovenska književnost|slovenski pesnik]] [[France Prešeren]] (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije [[Liberté, égalité, fraternité]], s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844. Pesem je bila z nekaj spremembami objavljena leta 1848, ko je cenzura v [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] nekoliko popustila. Slovenci so si jo v duhu [[Revolucije leta 1848|marčevske revolucije]] leta 1848 razlagali kot idejo o [[Zedinjena Slovenija|zedinjeni Sloveniji]]. Zdravljico, v kateri je predstavil svoja prepričanja o želeni politični svobodi Slovencev in Slovanov, je Prešeren večkrat malenkostno spreminjal in celo izpustil kakšno kitico.  

Po 6. členu [[Ustava Republike Slovenije|ustave]] in posebnem zakonu je Zdravljica (njena sedma kitica) besedilo [[državna himna|himne]] [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]]. [[Melodija]] je povzeta iz istoimenske [[zborovska skladba|zborovske skladbe]] skladatelja [[Stanko Premrl|Stanka Premrla]] (1880–1965). Skupščina Socialistične republike Slovenije je sprejela Zdravljico za himno SR Slovenije 27. septembra 1989.<ref>[http://www.uradni-list.si/dl/vip_akti/1989-02-1075.pdf] Uradni list RS</ref> 

Po obliki gre za [[likovna pesem|likovno pesem]] ([[carmen figuratum]]), saj izpisane kitice spominjajo na obliko vinske kupice.

EU je Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo [[Znak evropske dediščine|znaka evropske dediščine]].<ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica dobila znak evropske dediščine|url=https://ced-slovenia.eu/presernova-zdravljica-dobila-znak-evropske-dediscine/|website=Creative Europe Desk Slovenia|date=2020-04-02|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica prejela znak evropske dediščine {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-01-presernova-zdravljica-prejela-znak-evropske-dediscine/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-04-06|language=sl}}</ref> Skrbnik znaka in dediščine je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani večino ohranjenih rokopisnih različic pesmi in največ natisnjenih izdaj Zdravljice v slovenščini in različnih prevodih. Pesem ima 56 verzov in 8 kitic.

== Besedilo Zdravljice ==

<poem>
{| style="text-align: center;" width=30%
|-
| width=30% | 1.
| 
Spet trte so rodile
prijatli, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
|-
| 2.
| 
Komú najpred veselo
zdravljico, bratje! čmò zapét'!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinóv sloveče matere!
|-
| 3.
| 
V sovražnike 'z oblakov
rodú naj naš'ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!
|-
| 4.
| 
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!
|-
| 5.
| 
Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
|-
| 6.
| 
Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vàs
kakor nàs,
jo sŕčno bránit' kliče čas!
|-
| '''7.'''
| 
'''Živé naj vsi naródi,'''
'''ki hrepené dočakat' dan,'''
'''da koder sonce hodi,'''
'''prepir iz svéta bo pregnan,'''
'''da rojak'''
'''prost bo vsak,'''
'''ne vrag, le sosed bo mejak!'''
|-
| 8.
| 
Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!
|}
</poem>

Iz predhodnih [[s:Zdravljica (različice)|različic]] je poznana še ena kitica, umeščena med zdajšnjo peto in šesto kitico.

<poem>
{| style="text-align: center;" width=30%
|-
| width=30% | 6.
| 
Ljubezni sladke spone
naj vežejo vas na naš rod,
v njim sklépajte zakone,
de nikdar več naprej od tod
hčer sinov
zarod nov
ne bo pajdaš sovražnikov!
|}
</poem>

== Himna ==

{{Poslušaj
| pos = right
| float:none
| filename = Slovenia's national anthem, performed by the United States Navy Band.oga
| title = Zdravljica
| description = Posnetek Zdravljice
| format = [[Ogg]]
}}

Ustava Republike Slovenije v šestem členu veleva: "Himna Slovenije je Zdravljica." 

Zakon o grbu, zastavi in himni dalje predpisuje: "Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica."

<poem>
{| style="text-align: center;" width=30%
|-
| width=30% | 
| 
Žive naj vsi narodi
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!<ref>To je uradno besedilo slovenske himne in je prepisano s spletne strani [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]
[http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/prevodi_besedila_himne_v_nekatere_jezike/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100906212044/http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/prevodi_besedila_himne_v_nekatere_jezike |date=2010-09-06 }}.</ref>
|}
</poem>

== Različice besedila ==

[[Slika:Prečrtana kitica Zdravljice.jpg|thumb|right|220px|[[Cenzura|Cenzurirana]] Zdravljica, pripravljena za objavo v ''[[Poezije|Poezijah]]'' [[1846]]. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor [[Franc Miklošič]] označil kitico ''Edinost, sreča, sprava'' kot spotakljivo. Izšla je potem cela in malo spremenjena šele leta [[1848]].]]

Pesem se je ohranila vsaj v šestih zapisih, v [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev|Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev]] (1. knjiga ''Zbranega dela'' [[France Prešeren|Franceta Prešerna]],  [[Ljubljana]]: [[DZS]], [[1965]]) je bila izmed njih v skladu s pravili kritičnih izdaj izbrana pravopisno posodobljena zadnja avtorizirana objava, to je tista v ''Novicah'' in v [[Krajnska čbelica|''Krajnski čbelici'']] 1848, ki se med seboj razlikujeta v glavnem le po akcentih; po tej objavi se ravna tudi tukajšnji tekst, čeprav posodobitev v ''Zbranem delu'' mestoma presega pravopisno raven: ''ki koder sonce hodi > ko, koder sonce hodi; ki rojak > ko rojak; ki dobro v srcu mislimo > ker dobro v srcu mislimo''.

# Prešernova zapuščina v rokopisnem oddelku [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani]] vsebuje dva pesnikova rokopisa pesmi v [[Bohoričica|bohoričici]]. Rokopis s signaturo Ms. 471, št. 4 je najzgodnejša varianta pesmi iz leta [[1844]]. Za 5. kitico ''Bog žívi vas Slovenke'' se nahaja kitica, ki je v poznejših variantah ni več, torej pesem obsega devet kitic. Naslov je [[:s:Zdravljica|''Zdravica ob novini leta 1844'']]. Novina je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dnovina&hs=1] med drugim čas, ko se spravljajo novi pridelki. Glede na to, da gre za napitnico, pride v poštev samo [[martinovo]], se pravi 11. 11. 1844.
# Drugi rokopis v tej zapuščini s signaturo (Ms. 471, št. 3) [[1844]] je večkrat prečrtani in popravljeni prepis predhodne variante. Skrajšan je naslov pesmi: [[:s:Zdravljica|''Sdravíza'']], šesta kitica ''Ljubezni sladke spone'' pa je prestavljena na konec pesmi in tam prečrtana. Številčenje rokopisov v zapuščini je nasprotno njunemu kronološkemu zaporedju in zato zavajajoče. Opombe [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janka Kosa]] v Prešernovem ''Zbranem delu'' se s kronološkim zaporedjem rokopisov ne ubadajo in so tudi sicer dokaj površne.
# Tretji rokopis v bohoričici (Prešernovo ''Zbrano delo'' ga ne omenja) ni več dostopen (zadnji ga je imel v rokah literarni zgodovinar [[Ivan Macun]]), bil pa je leta 1895 objavljen njegov prepis (gl. [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib]). Kronološko je to druga varianta pesmi, še vedno z devetimi kiticami, ki se od prve razlikuje samo na dveh mestih: besedo ''varvatˊ'' je zamenjal z besedo ''branitˊ'' in izpustil ''Amen'' na koncu pesmi.
# Četrti rokopis ([[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]], rokopisni oddelek, Ms. 471, št. 12) vsebuje samo zadnje tri kitice besedila. Zapis se v glavnem sklada z zadnjo redakcijo pesmi, objavljeno v petem zvezku [[Krajnska čbelica|Krajnske čbelice]] in v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]] ([[1848]]), z izjemo dveh verzov.
# Rokopis R I je bil namenjen [[cenzor]]ju in je v celoti prečrtan s črnilom ter brez rdeče črte ob tretji kitici, ki jo je cenzor napravil v R II.
# Rokopis R II je bil drugi cenzorju namenjeni rokopis. Tudi tu je pesem v celoti prečrtana, sicer pa razlik z zapisom v R I ni, razen manjših pravopisnih podrobnosti.
# Doslej znani zadnji rokopis je shranjen v muzeju [[Památnik národního písemnictví|Památnik národního písemnictví v Pragi]] (Sign. 83 P 72). Obsega samo prvih šest kitic, od zapisov v cenzurnih rokopisih pa se razlikuje predvsem v pravopisnih podrobnostih.

== Priredbe ==

Poleg [[Pevski zbor|zbor]]ovskih uglasbitev je znana tudi [[rock|rokovska]] izvedba [[Zoran Predin|Zorana Predina]] in skupine [[Lačni Franz]] z albuma ''[[Sirene tulijo]]'' iz leta 1987, ki je v javnosti naletela na mešane odzive, najprej zaradi spodbujanja osamosvojitvenih teženj Slovenije, nato pa zato, ker je Zdravljica postala slovenska himna.<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/novice/poglobljeno/2011/06/kaj_smo_poslusali_pred_20_leti.aspx |title=Kaj smo poslušali pred 20 leti? |accessdate=19.12.2013 |date=25.6.2011 |format= |work=Planet siol.net, Deja Crnović }}</ref>

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

{{wikivir}}
{{commonscat}}
* R. Krmavnar, Nekaj Prešernove ostaline, ''[[Ljubljanski zvon]]'' 1895, št. 11, 642–43, [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib].
* [[Miran Hladnik]], [http://lit.ijs.si/himna.html O pobudi za zamenjavo besedila slovenske himne].
* [[Dragan Božič]][http://www.gorenjci.si/Default.aspx?id=529]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Katero kitico č'mo kot himno zapet': O Zdravljici, slovenski himni, ''Delo: Sobotna priloga'' 30. okt. 2010, 18–20.[http://www.delo.si/clanek/127578]
* [[Nataša Cigoj Krstulović]], Zdravljica je tudi glasba: Slovenska himna, ''Delo'' 5. febr. 2011, 22–23.
* Alfonz Gspan: O Prešernovi Zdravljici. SR 3/1&ndash;2 (1950). 47–64. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB2UN0AG dLib]
* [[Državni zbor Republike Slovenije]] [http://www.dz-rs.si/index.php?id=112#2087]
{{opombe|2}}

=== Zvočni posnetki in besedila v različnih jezikih ===

* [http://news.bbc.co.uk/olmedia/1430000/audio/_1433958_slovenia.ram Audio-Stream der Nationalhymne Sloweniens (Real Player)]
* [http://www.preseren.net/slo/3_poezije/13_zdravljica.asp Zdravljica na Preseren.net]
* [http://www.uvi.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/ Urad Vlade RS za informiranje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040310080006/http://www.uvi.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/ |date=2004-03-10 }}, himna v tujih jezikih ter v notnem zapisu
* http://www.hervardi.com/zdravica.php


{{France Prešeren}}
{{Slovenija}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Državni simboli Slovenije]]
[[Kategorija:Državne himne]]
[[Kategorija:Pesmi Franceta Prešerna]]